Pristanišče

Pristanišče (pogovorno tudi »luka«), je objekt na obali morja, reke oz. jezera, katerega primarni namen je sprejem ladij ter premeščanje tovora in oseb na oz. iz njih.
Čeprav so pristanišča običajno na morski obali ali estuariju, jih je mogoče najti tudi daleč v notranjosti, kot so Hamburg, Manchester in Duluth; ti dostopajo do morja preko rek ali kanalov. Zaradi svoje vloge vstopnih pristanišč za priseljence in vojake v vojnem času so številna pristaniška mesta v svoji zgodovini doživela dramatične večetnične in večkulturne spremembe.[1][2]
Pristanišča so izjemno pomembna za svetovno gospodarstvo; 70 % svetovne blagovne menjave po vrednosti gre skozi pristanišče.[3] Zaradi tega so pristanišča pogosto tudi gosto naseljena naselja, ki zagotavljajo delovno silo za predelavo in pretovor blaga ter s tem povezane storitve za pristanišča. Danes je daleč največja rast razvoja pristanišč v Aziji, celini z nekaterimi največjimi in najbolj obremenjenimi pristanišči na svetu, kot so Singapur in kitajski pristanišči Šanghaj in Ningbo-Džoušan. Od leta 2020 je najbolj obremenjeno potniško pristanišče v Evropi pristanišče Helsinki na Finskem.[4] Kljub temu obstaja nešteto manjših pristanišč, ki morda služijo le lokalnemu turizmu ali ribiški industriji.
Pristanišča imajo lahko širok okoljski vpliv na lokalno ekologijo in vodne poti, predvsem na kakovost vode, ki jo lahko povzročijo poglabljanje, razlitja in drugo onesnaženje. Na pristanišča močno vplivajo spreminjajoči se okoljski dejavniki, ki jih povzročajo podnebne spremembe, saj je večina pristaniške infrastrukture izjemno občutljiva na dvig morske gladine in obalne poplave. Na mednarodni ravni globalna pristanišča začenjajo iskati načine za izboljšanje praks upravljanja obale in vključitev praks prilagajanja podnebnim spremembam v svojo gradnjo.
Večina pristanišč je tam, kjer držijo od morja, rek ali jezer dobre poti v notranjost dežele. Kjer ni naravnih zaklonišč, so v morje postavljeni pomoli in valobrani sezidani iz velikih skal in/ali utrjeni z betonom. Pristanišča so opremljena z raznovrstno opremo, med drugim tudi s svetilniki, ki ladjam ponoči kažejo pravilno smer.
Pristanišča imajo posebno opremo, s katero si pomagajo pri natovarjanju in raztovarjanju teh plovil. Žerjavi in hladilne naprave so lahko preskrbljeni s strani zasebnega interesa oz. javnih teles. Po navadi so zraven pristanišč tudi drugi objekti pomorske industrije, kot so ladjedelnice in predelovalnice rib. Sama pristanišča so po navadi razdeljena na kontejnerske terminale, in prostor kjer pretovarjajo razsuti tovor (premog, cement), tekočine (nafta), les in še druge tovore.
Vrste pristanišč
[uredi | uredi kodo]- pomorsko pristanišče (leži ob morju)
- rečno pristanišče (leži ob reki)
- celinsko pristanišče (leži ob reki oz. jezeru, ki ima dostop do morja)
- ribiško pristanišče (posebno pristanišče, primarno namenjeno za ribolov)
- suho pristanišče (del pristanišča oz. celotno pristanišče, ki sprejema le suhi tovor)
- vojaško pristanišče (vojaški objekt, ki skrbi le za vojaške ladje).
V naslednji tabeli so najbolj obremenjena pristanišča glede na tonažo tovora.
2022
[uredi | uredi kodo]Rank | Pristanišče | Država | Kilotons[5] |
---|---|---|---|
1 | Ningbo-Džoušan | ![]() |
1.261.340 |
2 | Tangšan | ![]() |
768.870 |
3 | Šanghaj | ![]() |
727.770 |
4 | Čingdao | ![]() |
657.540 |
5 | Guangdžou | ![]() |
655.920 |
6 | Singapur | ![]() |
578.190 |
7 | Sudžou | ![]() |
572.760 |
8 | Ridžao | ![]() |
570.570 |
9 | Hedland | ![]() |
566.210 |
10 | Tiandžin | ![]() |
549.020 |
11 | Rotterdam | ![]() |
467.390 |
12 | Jantai | ![]() |
462.570 |
13 | Busan | ![]() |
424.920 |
14 | Beibu Gulf | ![]() |
371.340 |
15 | Taidžou | ![]() |
364.440 |
16 | Džiangjin | ![]() |
350.620 |
17 | Huanghua | ![]() |
315.100 |
18 | Dalian | ![]() |
306.130 |
19 | Fudžou | ![]() |
301.640 |
20 | Lianjungang | ![]() |
301.110 |
Najprometnejša pristanišča leta 2012
[uredi | uredi kodo]Uvrstitev | Pristanišče | Država | Meritev | Tovor (v milijonih ton) |
---|---|---|---|---|
1 | Pristanišče Ningbo-Džoušan | ![]() |
MT | 744 |
2 | pristanišče Šanghaj | ![]() |
MT | 644 |
3 | pristanišče Singapur | ![]() |
FT | 538 |
4 | Tjandžin | ![]() |
MT | 477 |
5 | Pristanišče Rotterdam | ![]() |
MT | 441 |
6 | Pristanišče Guangžou | ![]() |
MT | 438 |
7 | Čingdao | ![]() |
MT | 407 |
8 | Dalian | ![]() |
MT | 303 |
9 | Busan | ![]() |
RT | 298 |
10 | Port Hedland | ![]() |
MT | 288 |
11 | Hong Kong | ![]() |
MT | 269 |
12 | Činhuangdao | ![]() |
MT | 233 |
13 | South Louisiana | ![]() |
MT | 228 |
14 | Houston | ![]() |
MT | 216 |
15 | Nagoja | ![]() |
FT | 202 |
16 | Šendžen | ![]() |
MT | 196 |
17 | Port Kelang | ![]() |
MT | 195 |
18 | Pristanišče Antwerpen | ![]() |
MT | 184 |
19 | Pristanišče Dampier | ![]() |
MT | 180 |
20 | Pristanišče Ulsan | ![]() |
RT | 174 |
MT=Metrične tone; FT=Freight Tons; RT = Revenue Tons
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Razvrstitev pristanišč (AAPA) Arhivirano 2006-10-04 na Wayback Machine.
- Podatki o 1,613 pristaniščih iz 191 držav (Noonsite.com)
- ↑ Caves, R. W. (2004). Encyclopedia of the City. Routledge. str. 528. ISBN 9780415252256.
- ↑ John Gerring; Brendan Apfeld; Tore Wig; Andreas Forø Tollefsen (2022). The Deep Roots of Modern Democracy: Geography and the Diffusion of Political Institutions. Cambridge University Press. str. 45.
- ↑ Asariotis, Regina; Benamara, Hassiba; Mohos-Naray, Viktoria (december 2017). Port Industry Survey on Climate Change Impacts and Adaptation (PDF) (poročilo). UN Conference on Trade and Development. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 25. novembra 2020.
{{navedi report}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »Maritime ports freight and passenger statistics« (PDF). Eurostat. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 22. julija 2017. Pridobljeno 18. junija 2020.
- ↑ »Letno poročilo o razvoju globalnih pristanišč (2022)« (PDF). Shanghai International Shipping Institute. Pridobljeno 16. marca 2024.