Pojdi na vsebino

Raški prelom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Raški prelom je potresno aktiven prelom v Sloveniji. Leži v smeri SZ–JV (t. i. dinarska smer) in poteka vzporedno 25 km jugozahodno od Idrijskega preloma. Podobno kot pri Idrijskem prelomu se prelomna ploskev spušča proti severovzhodu. Vzdolž preloma prevladujejo desni zmiki.[1][2] V Sloveniji se prelom razteza od Nove Gorice (Anhovega) na severozahodu do Ilirske Bistrice na jugovzhodu. Na Hrvaškem se zlije v Ilirskobistriško-Vinodolski prelom,[3] ki je poleg Raškega preloma glavni dejavnik seizmološke dejavnosti v ilirskobistriški potresni coni. Najmočnejši potres na tem območju se je zgodil leta 1916 JV od Reke z magnitudo 5,8;[3] v novejši zgodovini pa še potres v Ilirski Bistrici 1956 in potres v Ilirski Bistrici leta 1995.

Po prelomu teče reka Raša. Ravna struga in objekti ob Vremščici razmejujejo prelom. Najbolj izpostavljeni izdanki preloma so pri Senožečah in so ohranjeni kot naravna dediščina državnega pomena. Potresna aktivnost je skoncentrirana na Snežniku.[1][3] Prelom je v pleistocenu ali pliocenu v Ilirskobistrškem bazenu povzročil nastanek Ilirskobistriškega fosilnega plazu, ki je eden največjih tovrstnih na svetu z dimenzijami približno 20 km2 površine ter 5 km3 prostornine z debelino med 200 in 250 m.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Gosar, Andrej; Šebela, Stanka; Košťák, Blahoslav; Stembergk, Josef (2007). »Micro-Deformation Monitoring Of Active Tectonic Structures In W Slovenia«. Acta Geodyn. Geomater. 4.
  2. Nicholas Pinter, ur. (2006). The Adria microplate : GPS geodesy, tectonics and hazards : [proceedings of the NATO Advanced Research Workshop on the Adria Microplate: GPS Geodesy, Tectonics and Hazards, Veszprem, Hungary, April 4-7, 2004]. Dordrecht: Springer. ISBN 978-1-4020-4233-1.
  3. 3,0 3,1 3,2 Gosar, Andrej; Šebela, Stanka; KOŠŤÁK, Blahoslav; Stemberk, josef (2011). »On The State Of The Tm 71 Extensometer Monitoring In Slovenia: Seven Years Of Micro-Tectonic Displacement Measurements«. Acta Geodyn. Geomater. 8.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]