Radiotrofne glive

Radiotrofne glive so skupina gliv, ki verjetno uporabljajo pigment melanin za pretvorbo sevanja gama v kemično energijo za rast.^[1] Predlagani mehanizem naj bi bil podoben anabolnim potem za sintezo ogljikovodikov v fototrofnih organizmih, ki absorbirajo fotone vidne svetlobe s pomočjo pigmentov, kot je klorofil, nato pa se energija fotonov pretvori v kemično energijo (npr. pri fotosintezi v obliki adenozin trifosfata oz. ATP-ja).

Prvič so bile odkrite leta 2007 kot črne plesni znotraj in v okolici reaktorjev jedrske elektrarne Černobil.^[2] Raziskave so pokazale, da spadajo v to skupino vrste gliv Cladosporium sphaerospermum, Wangiella dermatitidis in Cryptococcus neoformans, katerim se biomasa in količina acetata povečata v okolju, kjer je vrednost radioaktivnega sevanja 500-krat večja od normalne vrednosti.^[1] Na molekularnem nivoju se pri C. neoformans spremenijo lastnosti melanina, poleg tega pa se poveča tudi hitrost z melaninom posredovanega prenosa elektronov (izmerjeno preko redukcije fericianida z NADH). Podobne spremembe so bile opažene tudi pri izpostavitvi neionizirajočemu sevanju, kar nakazuje na to, da bi bile tovrstne glive zmožne tudi izkoriščanja svetlobe ali toplotnega sevanja za rast.^[1]

Pri glivah, ki imajo okvarjene encime za sintezo melanina, je bilo sicer opaženo, da rastejo hitreje v primerjavi z radiotrofnimi glivami, ki v danem trenutku niso izpostavljene radioaktivnemu sevanju. Vzroka za to naj bi bila v glavnem zmanjšan privzem hranilnih snovi zaradi nakopičenih molekul melanina v celični steni in/ali toksični intermediati, ki nastanejo pri biosintezi melanina.^[1] Opažanja se skladajo z dejstvom, da glive, ki sicer nimajo okvarjenih mehanizmov za sintezo melanina, pigment ne sintetizirajo konstitutivno (tj. konstantno oz. ves čas), temveč velikokrat le v primeru odziva na zunanji dražljaj ali v različnih fazah razvoja.^[3]

Opombe in sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 Dadachova, Ekaterina; Bryan, Ruth A.; Huang, Xianchun; Moadel, Tiffany; Schweitzer, Andrew D.; Aisen, Philip; Nosanchuk, Joshua D.; Casadevall, Arturo (23. maj 2007). Rutherford, Julian (ur.). »Ionizing Radiation Changes the Electronic Properties of Melanin and Enhances the Growth of Melanized Fungi«. PLoS ONE. 2 (5): e457. doi:10.1371/journal.pone.0000457.
↑ Castelvecchi, D (26. maj 2007). »Dark power: pigment seems to put radiation to good use«. Science News. Pridobljeno 30. maja 2010.^{[mrtva povezava]}
↑ Calvo A.M.; Wilson R.A.; Bok J.W.; Keller N.P. (2002). »Relationship between secondary metabolism and fungal development«. Microbiol. Mol. Biol. Rev. Zv. 66. str. 447–459. doi:10.1128/MMBR.66.3.447-459.2002. PMID 12208999.

Zunanje povezave

Melville, K. »Chernobyl Fungus Feeds On Radiation« (angleško)

[dadachova-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 Dadachova, Ekaterina; Bryan, Ruth A.; Huang, Xianchun; Moadel, Tiffany; Schweitzer, Andrew D.; Aisen, Philip; Nosanchuk, Joshua D.; Casadevall, Arturo (23. maj 2007). Rutherford, Julian (ur.). »Ionizing Radiation Changes the Electronic Properties of Melanin and Enhances the Growth of Melanized Fungi«. PLoS ONE. 2 (5): e457. doi:10.1371/journal.pone.0000457.

[2] Castelvecchi, D (26. maj 2007). »Dark power: pigment seems to put radiation to good use«. Science News. Pridobljeno 30. maja 2010.^{[mrtva povezava]}

[3] Calvo A.M.; Wilson R.A.; Bok J.W.; Keller N.P. (2002). »Relationship between secondary metabolism and fungal development«. Microbiol. Mol. Biol. Rev. Zv. 66. str. 447–459. doi:10.1128/MMBR.66.3.447-459.2002. PMID 12208999.

[1]

[2]

[3]