Pojdi na vsebino

Rafael Eržen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rafael Eržen
Rojstvo21. oktober 1899({{padleft:1899|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})
Lož
Smrt14. avgust 1993({{padleft:1993|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (93 let)
Golnik
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicelektroinženir, univerzitetni učitelj, publicist
Poznan pouniverzitetni profesor in strokovnjak za telegrafsko-telefonske naprave in telekomunacijsko

Rafael Eržen, slovenski inženir elektrotehnike, pedagog in strokovnjak za telegrafsko-telefonske naprave in telekomunacije, * 21. oktober 1899, Lož, † 14. avgust 1993, Golnik.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Rafael Eržen je leta 1925 diplomiral na ljubljanski Tehniški fakulteti. Po diplomi je do 1950 delal pri direkciji za PTT. Leta 1927 je sodeloval pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji, ki je začela obratovati v Ljubljani in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije, naslednje leto pa pri postavitvi Radijske postaje Ljubljana, ki je začela oddajati 1. septembra 1928. Po koncu 2. svetovne vojne je vodil obnovo telefonskega omrežja v Sloveniji. V letih 1951−1970 pa je bil tudi redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Bil je eden prvih radioamaterjev v Sloveniji.

Strokovno delo

[uredi | uredi kodo]

Eržen je strokovno in raziskovalno delo usmeril na razvoj in izboljšanje tuljav »pupink« (imenovanih po njenem izumitelju Pupinu) s feritnimi jedri (s tem v zvezi je prijavil patent), na razvoj telefonskih naprav z uporabo elektronike (nadomestitev elektromehanskih naprav z elektronskimi) in na področje posredovalne in prenosne telefonske tehnike. Napisal je vrsto znanstvenih in strokovnih publikacij ter člankov in skupaj z M. Frelihom knjigo Fisokofrekvenčna telefonuja (Beograd, 1949).

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 3, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989
  • Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 1 Ljubljana, 1973