Razprti ostrigovec
| Razprti ostrigovec | |
|---|---|
_Schulzer_374649.jpg)
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Pleurotaceae (ostrigarke) |
| Rod: | Hohenbuehelia (ostrigovci) |
| Vrsta: | H. petaloides
|
| Dvočlensko ime | |
| Hohenbuehelia petaloides (Bull.) Schulzer (1866)
| |
| Sinonimi | |
| |
Razprti ostrigovec (znanstveno ime Hohenbuehelia petaloides) je gliva iz rodu ostrigovcev (Hohenbuehelia).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk je širok od 2 do 6 cm in dolg od 3 do 12 cm. Je školjkaste, pahljačaste ali lopatičaste oblike. Je bele, oker, rumenkaste ali sivkasto rjave barve. Površina je gola in mat. Rob klobuka je upognjen in zarezan. V mokrem vremenu postane rahlo lepljiv.
Lističi se spuščajo globoko navzdol po betu. Sprva so beli nato postanejo kremaste do rumene barve.
Bet je zelo kratek, poln in stransko pritjen. Površina bele barve, gola ali zelo nežno luskasta.
Meso je sočno in mehko, rumene barve in se po poškodbi ne spremeni. Vonj je šibek, okus je sladek. Značilna lastnost je prisotnost želatinastih plasti pod povrhnjico.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Razširjena je v Severni Ameriki, Evropi in Aziji. Pojavlja se od poletja do jeseni. Raste kot gniloživka, posamično ali v grozdih na tleh in na vejah dreves, tako v iglastih kot listnatih gozdovih najpogosteje na bukvi.[2] Tako kot druge ostrigarke je tudi razprti ostrigovec priložnostni mesojed in je sposoben lovljenja in hranjenja z nematodami. Za lovljenje uporablja posebne strukture (cistide), ki so prekrite z lepljivo snovjo na katere se usamejo nematode in jih nato razgradi s pomočjo encimov. To je učinkovita strategija za pridobivanje dodatnih hranil, predvsem dušika, ki ji ga sicer pri razkroju lesa primanjkuje.[3][4]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele barve. Trosi so elipsoidni s poudarjeno konico, gladki, neamiloidni in merijo 5–9 x 3–4,5 μm. Pleurocistide na lističih so številne, vretenaste oblike z debelimi stenami in metulodine (njihovi vrhovi so obloženi s kristalčki). Povrhnjica je zgrajena iz debele plasti prepletenih mastnih pramenov.[2]
-
inkrustirana cistida -
-
povrhnjica
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus) nima želatinaste plasti pod povrhnjico in metuloidnih cistid
- janeževa žilavka (Lentinellus cochleatus) ima nazobčane lističe in diši po janežu
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užiten.
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]_(8489462518).jpg)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Škubla, Pavol; Kroczek, Przemysław; Łypaczewska, Joanna (2008). Wielki atlas grzybów (v poljščini). Poznań: Elipsa - Publicat. ISBN 978-83-245-9550-1.
- ↑ 2,0 2,1 »Hohenbuehelia petaloides (MushroomExpert.Com)«. www.mushroomexpert.com (v angleščini). Pridobljeno 1. februarja 2025.
- ↑ Lubian, Cleonice; Kuhn, Odair José; Portz, Roberto Luis; Agustinha, Andressa Maiara; Stangarlin, José Renato (2021). »Biological control of Meloidogyne javanica in bean plants by Hohenbuehelia spp. and Trichoderma koningiopsis«. Arquivos do Instituto Biológico. Zv. 88. doi:10.1590/1808-1657000772019. ISSN 1808-1657.
- ↑ Lubian, Cleonice; Martinha, Danielle Dutra; Portz, Roberto Luis; Silva Filho, Alexandre Gonçalves dos Santos e; Cortez, Vagner Gularte; Missio, Vivian Carré (9. februar 2018). »Daily Indexes for Predation and Growth of Nematophagous Mushrooms Species of Hohenbuehelia (Pleurotaceae) on Panagrellus redividus«. Journal of Agricultural Science. Zv. 10, št. 3. str. 276. doi:10.5539/jas.v10n3p276. ISSN 1916-9760.