Pojdi na vsebino

Rdečeča zelenolistka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

rdečeča zelenolistka
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Agaricaceae (kukmarke)
Rod: Chlorophyllum
Vrsta:
C. rachodes
Dvočlensko ime
Chlorophyllum rachodes
(Vittad.) Vellinga (2002)
Sinonimi
  • Macrolepiota rhacodes (Vittad.) Singer (1951)
O uporabi mikomorfopoljaPredloga:Mikomorfopolje
O uporabi mikomorfopolja
''rdečeča zelenolistka''
mikološke značilnosti:
 
tip himenija: lističi
 
 

klobuk: grbast ali izbočen

 

pritrditev himenija: prost

 

bet: z obročkom

 

trosni prah: bel

 

ekologija: gniloživstvo

 

užitnost: užitna

Rdečeča zelenolistka (znanstveno ime Chlorophyllum rhacodes) je užitna goba iz rodu zelenolistk (Chlorophyllum).

Rdečeča zelenolistka ima v mladosti kroglast in svetlo siv klobuk, pri odraslih primerkih pa se razpre do premera 15 cm. Odrasle gobe imajo raven, redkeje pa tudi plitvo udrt. Mlade gobe imajo sprva klobuk enotno sive barve, kasneje pa postane luskast. Teme klobuka je vedno enotno sive barve in gladko, na ostali površini pa so pravilno razporejene volnate sive luske, ostanki ovojnice.

Spodnja stran klobuka je bele barve, in je gosto posejana z velikimi lističi, ki na pritisk rahlo pordečijo (od tod slovensko ime), v katerih je bel trosni prah. Lističi se ne dotikajo beta gobe.

Bet je na spodnjem delu gomoljasto odebeljen ter pri mladih gobah poln, pri starih pa oleseni in postane votel. Na betu je velik premičen obroček bele barve, ki je na robovih puhast. Barva beta je vedno enotna, in se giblje od svetlo do rahlo rdečkasto sive.

Meso gobe je belo in milega okusa, a brez vonja. Na poškodovanih mestih se žafranasto rjavo obarva. Bet pri odraslih primerkih postane žilav in je neuporaben. Rdečeča zelenolistka je cenjena goba, največkrat se pripravlja panirano ocvrte klobuke.

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Največkrat raste v skupinah v iglastih gozdovih, po navadi tam, kjer je debela plast odpadlih iglic. Je dokaj pogosta gobja vrsta, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]