Pojdi na vsebino

Repični bolhač

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Repični bolhač

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Coleoptera (hrošči)
Podred: Polyphaga (vsejedi hrošči)
Naddružina: Chrysomeloidea
Družina: Chrysomelidae (lepenci)
Poddružina: Galerucinae
Pleme: Alticini
Rod: Psylliodes
Vrsta: P. chrysocephala
Znanstveno ime
Psylliodes chrysocephala
Linneaus, 1758

Repični bolhač (znanstveno ime Psylliodes chrysocephala) je škodljivec, ki največ škode povzroča na repni ogrščici.

Repični bolhač je 3 do 4 mm dolg, črno moder hrošček s kovinskim sijajem[1] in z odebeljenimi stegni zadnjih nog. Spomladi hrošči objedajo vznikajoče rastlinice in so nevarni rastlinam, dokler so te v stadiju kličnih listov, pozneje pa njihove poškodbe ne morejo več bistveno ogroziti razvoja rastlin.[2]

Konec avgusta se hrošči parijo, samice pa nato po 5 do 10 dneh odložijo jajčeca. Posamezna samica lahko odloži do 1000 jajčec v majhnih gručah od 1 do 5 cm pod površino zemlje ob gostiteljski rastlini.Po 60 dneh se izležejo ličinke sivo bele barve s temnimi pikami, iz katerih izraščajo drobne ščetine. Te se zavrtajo v steblo rastline, kjer se začnejo hraniti. Zaradi poškodb od ličink napadene rastline slabše prezimijo in posledično spomladi počasneje rastejo ali pa celo popolnoma propadejo. Zimo preživijo ličinke v zadnjem stadiju, pri dolžini okoli 8 mm, v zgodnjem poletju pa se prebijejo na plano in se v zemlji zabubijo. Včasih prezimijo tudi odrasli hroščki.[3]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Hubble, D. (2012). Keys to the adults of seed and leaf beetles of Britain and Ireland. Field Studies Council. str. 77.
  2. »Škodljivci v oljni ogrščici«. Agro Ruše. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. aprila 2019. Pridobljeno 9. aprila 2019.
  3. Kig, V. (2003). »Data on the Biology of Cabbage Stem Flea Beetle, Psylliodes Crysocephalus (Linnaeus, 1758) (Coleoptera, Chrysomelidae, Alticinae)« (PDF). Communications in Agricultural and Applied Biological Sciences. 68 (4): 231–237.