Riluzol
Klinični podatki | |
---|---|
Blagovne znamke | Rilutek |
AHFS/Drugs.com | monograph |
MedlinePlus | a696013 |
Licenčni podatki | |
Nosečnostna kategorija | |
Način uporabe | peroralno |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status | |
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 60 ± 18 %[1] |
Vezava na beljakovine | 97 %[1] |
Presnova | jetrna (CYP1A2)[1] |
Razpolovni čas | 9–15 h[1] |
Izločanje | s sečem (90 %)[1] |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
IUPHAR/BPS | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEMBL | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.124.754 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C8H5F3N2OS |
Mol. masa | 234,199 g/mol |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Riluzol (zaščiteno ime Rilutek) je zdravilo za zdravljenje amiotrofične lateralne skleroze (ALS), ki je oblika bolezni motoričnega nevrona, ki napade živčne celice, odgovorne za pošiljanje navodil mišicam, s čimer povzroči šibkost in uničevanje mišic ter ohromelost (paralizo). Uporablja se za podaljšanje bolnikovega življenja ter podaljšanje časa do potrebe po mehanskem dihanju.[2][3]
Mehanizem delovanja
[uredi | uredi kodo]Riluzol je nevroprotektivno in ne le simptomatsko zdravilo, ki zavira sproščanje glutamata in blokira njegove postsinaptične učinke. Glutamat naj bi prek tako imenovanega mehanizma ekscitotoksičnosti prispeval k degeneraciji motoričnih živčnih celic.[4] Glutamat je sicer pomemben živčni prenašalec (nevrotransmitor) v osrednjem živčevju, njegovo kopičenje v sinapsi pa sproži prekomerno aktivacijo ekscitatornih aminokislinskih receptorjev na postsinaptični membrani s poznejšo nevronsko smrtjo, kar je tudi domnevna patogeneza ALS.[5]
Odmerjanje in uporaba
[uredi | uredi kodo]Odmerek za odrasle in starostnike je 100 mg na dan (50 mg vsakih 12 ur). Jemanje riluzola ni priporočeno za otroke ali bolnike z boleznimi ledvic ali jeter.[3]
Učinkovitost
[uredi | uredi kodo]V raziskavah je riluzol podaljšal preživetje za nekaj mesecev; učinkovitejši je pri bolnikih z bulbarnimi simptomi ASL (težave pri požiranju, govoru ...), ne vpliva pa na hitrost slabšanja gibalnih in dihalnih funkcij, na fascikulacije in mišično moč.[5]
Neželeni učinki
[uredi | uredi kodo]Najpogostejši neželeni učinki riluzola (pri več kot 1 bolniku od 10) so slabost, šibkost in povišana raven jetrnih encimov.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »PRODUCT INFORMATION RILUTEK® (riluzole) Tablets« (PDF). TGA eBusiness Services. sanofi-aventis australia pty ltd. 6. januar 2009. Pridobljeno 18. februarja 2014.
- ↑ http://www.ema.europa.eu/ema/index.jsp?curl=pages/medicines/human/medicines/000109/human_med_001039.jsp&mid=WC0b01ac058001d124 Arhivirano 2015-02-21 na Wayback Machine., vpogled: 21. 2. 2015.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EPAR_-_Summary_for_the_public/human/000109/WC500056578.pdf Arhivirano 2015-02-21 na Wayback Machine. Evropsko javno poročilo o oceni zdravila Rilutek, Povzetek EPAR za javnost, marec 2007.
- ↑ http://www2.kclj.si/ikn/INFO/ALS/ALS.htm Arhivirano 2015-02-19 na Wayback Machine. Kocijančič B. s sod. (2014). Amiotrofična lateralna skleroza (ALS), Nevrološka klinika, UKC Ljubljana, vpogled: 21. 2. 2015.
- ↑ 5,0 5,1 David A, Kušar V. Amitrofična lateralna skleroza. Izzivi družinske medicine. Družinska medicina 2012, letnik 10, supplement 6 Maribor, december 2012: 113-121.