Rimske terme, Varna
Rimske terme (bolgarsko Римски терми, latinizirano: Rimski termi) so kompleks starorimskih kopeli (term) v črnomorskem pristaniškem mestu Varna v severovzhodni Bolgariji. Rimske terme so v jugovzhodnem delu sodobnega mesta, ki je bilo pod Rimskim cesarstvom znano kot Odesus. Terme so bile zgrajene v poznem 2. stoletju našega štetja in se uvrščajo med četrte največje ohranjene rimske terme v Evropi in največje na Balkanu.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Starodavna Varna, najprej tračanska naselbina in nato starogrška kolonija, je leta 15 našega štetja postala del Rimskega cesarstva in je bila dodeljena provinci Mezija z določeno stopnjo lokalne avtonomije. Rimske terme v Varni so bile zgrajene proti koncu 2. stoletja in so ostale v uporabi približno sto let, do poznega 3. stoletja.[1] Med ruševinami term so odkrili kovance rimskega cesarja Septimija Severja (vladal 193–211).[2] Veliko kasneje, v 14. stoletju, so bile ruševine rimskih term kraj obrtniških delavnic.[3]
Ruševine je leta 1906 kot starodavni objekt prvič znanstveno prepoznal avstro-ogrski raziskovalec E. Kalinka. Najdišče sta nadalje raziskala češko-bolgarska arheologa brata Karel in Hermann Škorpil. Nadaljnje dele ruševin je med letoma 1959 in 1971 odkrila ekipa pod vodstvom M. Mircheva.[4] Avgusta 2013 je občina Varna naročila nujni projekt rekonservacije Rimskih term v vrednosti 125.000 bolgarskih levov.[5]
Postavitev
[uredi | uredi kodo]Ostanki rimskih term ležijo v jugovzhodnem delu današnje Varne, na križišču ulic San Stefano in Han Krum. Imajo površino okoli 7000 m², oboki pa segajo do 20–22 m v višino. Po površini so rimske terme v Varni četrte največje med ohranjenimi termami v Evropi, za Karakalovimi in Dioklecijanovimi termami v cesarski prestolnici Rimu ter termami v Trierju. Terme so največja ohranjena starodavna zgradba v današnji Bolgariji.
Rimske terme v Varni imajo celo vrsto objektov, vključno z apoditerijem (slačilnica), frigidarijem (hladen bazen), tepidarijem (topel bazen) in kaldarijem (vroč bazen) ter palestro (prostor z družabnimi in atletske funkcije). Ogrevanje je potekalo s pomočjo hipokavsta, cevnega talnega ogrevanja.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Roman Thermal Complex«. Varna Museum of Archeology. Pridobljeno 14. oktobra 2018.
- ↑ Bousfield, Jonathan; Dan Richardson; Richard Watkins (2002). The Rough Guide to Bulgaria. Rough Guides. str. 375. ISBN 9781858288826.
- ↑ Kassabova, Kapka (2008). Bulgaria Globetrotter Travel Guide. New Holland Publishers. str. 100. ISBN 9781845375645.
- ↑ »Римски терми« (v Bulgarian). Археологически музей Варна. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. februarja 2018. Pridobljeno 19. oktobra 2013.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ »Спешно консервират Римските терми« (v Bulgarian). Darik Radio. 28. avgust 2013. Pridobljeno 19. oktobra 2013.
{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]