Rumeneča kolobarnica
Rumeneča kolobarnica | |
---|---|
![]() | |
Znanstvena klasifikacija ![]() | |
Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
Kraljestvo: | Fungi (glive) |
Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
Red: | Agaricales (listarji) |
Družina: | Tricholomataceae (kolobarničarke) |
Rod: | Tricholoma |
Vrsta: | T. scalpturatum
|
Dvočlensko ime | |
Tricholoma scalpturatum (Fr.) Quél. (1872)
| |
Sinonimi | |
|
Rumeneča kolobarnica (znanstveno ime Tricholoma scalpturatum) je gliva iz rodu kolobarnic (Tricholoma).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima premer od 2,5 do 8 cm. Sprva je obokan, a hitro postane ploščato razširjen. Na sredini ima majhni grbico. Površina je prekrita z rahlimi vlakni in luskami. Barva je sprva sivkasto rjava z rahlim vijoličnim odtenkom, nato postane svetlejša in kremasta. Barva lusk je od temno sivo-rjave do črno-rjave z rdečkastim odtenkom. Starejši primerki porumenijo.
Lističi so ob betu zaokroženo zarezani, kar je značilno za vse kolobarnice. Barva je sprva bela, s starostjo postane rumena.
Bet je visok od 3 do 6 cm in debelina od 0,6 do 1,2 cm. Je valjast z odebeljenim dniščem in poln. Površina je vzdolžno vlaknata in svilnato sijoča, belkasta ali rahlo siva, pri starejših primerkih porumeni.
Meso je belo in s starostjo porumeni. Ima šibek okus in vonj po moki.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Razširjena je po celotni Evropi. Pojavlja se v skupinah v listnatih in mešanih gozdovih, v parkih, gozdovih, na robovih cest. Z drevesi tvori sožiteljsko razmerje, mikorizp. Najdemo jo lahko od julija do avgusta. Najraje ima alkalna tla.[1]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele barve. Trosi so elipsasti, neamiloidni in merijo 5–6 x 3–4 μm.[2]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- prstena kolobarnica (Tricholoma terreum) ima sive lističe in nima vonja po moki
- zimska kolobarnica (Tricholoma portentosum) nima kosmičastega ampak žarkasto vlaknat klobuk
- pegasta kolobarnica (Tricholoma pardinum) je strupena in nikoli nima rumenih barvnih odtenkov
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užitna.[2]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Škubla, Pavol; Kroczek, Przemysław; Łypaczewska, Joanna (2008). Wielki atlas grzybów (v poljščini). Poznań: Elipsa - Publicat. ISBN 978-83-245-9550-1.
- ↑ 2,0 2,1 Božac, Romano (2005). Enciklopedija gljiva (v hrvaščini). Školska knjiga. str. 466-467. ISBN 978-953-0-61413-0.