Pojdi na vsebino

Rumeneča kolobarnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Rumeneča kolobarnica
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Tricholomataceae (kolobarničarke)
Rod: Tricholoma
Vrsta:
T. scalpturatum
Dvočlensko ime
Tricholoma scalpturatum
(Fr.) Quél. (1872)
Sinonimi
  • Agaricus scalpturatus Fr. (1838)
  • Cortinellus scalpturatus (Fr.) P. Karst. (1879)
  • Tricholoma terreum var. scalpturatum (Fr.) Costantin & L.M. Dufour (1891)
  • Monomyces scalpturatum (Fr.) Earle (1909)

Rumeneča kolobarnica (znanstveno ime Tricholoma scalpturatum) je gliva iz rodu kolobarnic (Tricholoma).

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Klobuk ima premer od 2,5 do 8 cm. Sprva je obokan, a hitro postane ploščato razširjen. Na sredini ima majhni grbico. Površina je prekrita z rahlimi vlakni in luskami. Barva je sprva sivkasto rjava z rahlim vijoličnim odtenkom, nato postane svetlejša in kremasta. Barva lusk je od temno sivo-rjave do črno-rjave z rdečkastim odtenkom. Starejši primerki porumenijo.

Lističi so ob betu zaokroženo zarezani, kar je značilno za vse kolobarnice. Barva je sprva bela, s starostjo postane rumena.

Bet je visok od 3 do 6 cm in debelina od 0,6 do 1,2 cm. Je valjast z odebeljenim dniščem in poln. Površina je vzdolžno vlaknata in svilnato sijoča, belkasta ali rahlo siva, pri starejših primerkih porumeni.

Meso je belo in s starostjo porumeni. Ima šibek okus in vonj po moki.[1]

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Razširjena je po celotni Evropi. Pojavlja se v skupinah v listnatih in mešanih gozdovih, v parkih, gozdovih, na robovih cest. Z drevesi tvori sožiteljsko razmerje, mikorizp. Najdemo jo lahko od julija do avgusta. Najraje ima alkalna tla.[1]

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni odtis je bele barve. Trosi so elipsasti, neamiloidni in merijo 5–6 x 3–4 μm.[2]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Užitna.[2]

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Škubla, Pavol; Kroczek, Przemysław; Łypaczewska, Joanna (2008). Wielki atlas grzybów (v poljščini). Poznań: Elipsa - Publicat. ISBN 978-83-245-9550-1.
  2. 2,0 2,1 Božac, Romano (2005). Enciklopedija gljiva (v hrvaščini). Školska knjiga. str. 466-467. ISBN 978-953-0-61413-0.