Pojdi na vsebino

Ruska filtracijska taborišča za Ukrajince

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zemljevid 20 ruskih filtracijskih taborišč v Donecki oblasti, podatki po Conflict Observatory in raziskovalcev z univerze Yale. Barvno kodiranje tipov taborišč:[1]
  registracija
  sekundarno zaslišanje
  pripor
  pridržanje

Ruska filtracijska taborišča za Ukrajince, imenovana tudi koncentracijska taborišča,[2][3][4] so taborišča, ki jih ruske sile uporabljajo med rusko invazijo na Ukrajino[5][6][7][8] za registracijo, zasliševanje in pridržanje ukrajinskih državljanov v okupiranih regijah[1] preden jih preselijo v Rusijo,[9] pogosto gre za prisilne deportacije.[10] V filtracijskih taboriščih so Ukrajinci podvrženi sistemu varnostnih pregledov in zbiranju osebnih podatkov.[11] Priporniki so tudi izpostavljeni mučenju, umorom, posilstvom, stradanju in drugim hudim kršitvam človekovih pravic.[12][13][14][15]

Števila ukrajinskih državljanov, ki so bili preseljenih v Rusijo, ni mogoče neodvisno preveriti. Po podatkih ukrajinske vlade je bilo približno 1,6 milijona Ukrajincev prisilno deportiranih v Rusijo, od tega približno 250.000 otrok.[16] Ruska vlada zanika, da Ukrajince prisilno odstranjuje v Rusijo[7] in deportacije imenuje »evakuacija«.[17]

Po razkritem ruskem okupacijskem načrtu naj bi »filtracija« predstavljala temelj strategije proti upornikom in za pacifikacijo. Ruske okupacijske oblasti so načrtovale, da bodo po okupaciji celotne države skozi »filtracijo« prisilile velik del prebivalstva.[18]

Pregled

[uredi | uredi kodo]

V mednarodnih konfliktih imajo okupacijske sile pravico registrirati osebe na območju, ki ga nadzorujejo in v določenih okoliščinah celo pridržati civiliste. Ruski sistem »filtracije« pa krši več elementov mednarodnega humanitarnega prava in lahko vključuje več hudih kršitev človekovih pravic.[1]

Ukrajinci na okupiranih območjih pogosto ne morejo pobegniti na ozemlje pod nadzorom Ukrajine, in bodisi prisiljeni ostati[9] na območjih, v katerih so razmere neprimerne za življenje, bodisi primorani bežati na druga okupirana območja ali celo v samo Rusijo.[19] Mnogi Ukrajinci so za vstop v Rusijo prisiljeni v »filtracijo«, postopek, med katerim so zaslišani in jim vzamejo biometrične podatke. Med čakanjem na »filtracijo«, so nameščeni v ti. »filtracijskih taboriščih«, ki so pogosto zasilno postavljena v različnih javnih zgradbah. Po »filtraciji« so bili Ukrajinci pogosto deportirani na ruski Daljni vzhod.[9]

Po ruskem okupacijskem načrtu, ki je prišel v javnost, naj bi »filtracija« služila kot strategija za pomiritev in boj proti upornikom po ruski okupaciji celotnega ukrajinskega ozemlja. V skladu z načrti naj bi prebivalstvo priprli od vrat do vrat in jih prisilili v »filtracijo«, da bi sestavili obsežne protiobveščevalne datoteke: »Filtracijo bi uporabili za ustrahovanje ljudi, za ugotavljanje ali bi jih bilo treba preseliti v Rusijo, in postaviti temelje za spremljanje in motenje mrež odpornikov.«[18]

Lokacije filtracijskih taborišč

[uredi | uredi kodo]

Junija 2022 je bilo potrjeno, da se večina filtracijskih taborišč nahaja v mestih in vaseh marionetne kvazidržave Donecka ljudska republika. Filtracijska taborišča so bila postavljena v prej javnih zgradbah (šole, kulturni centri, športne dvorane,[9] skupnostna središča, policijske postaje) in začasnih taboriščih.[10]

V izjavi za OVSE julija 2022 je ameriški diplomat izjavil, da so ZDA identificirale najmanj 18 filtracijskih taborišč, ki jih je Rusija postavila na ukrajinskem in ruskem ozemlju, pri čemer so se priprave taborišč začele že pred začetkom invazije 24. februarja 2022. Diplomat je tudi dejal, da so bila filtracijska taborišča postavljena v šolah, športnih centrih in kulturnih ustanovah.[16] Tiskovni predstavnik poljskega ministra za koordinacijo posebnih služb, je v članku razkril lokacijo šestih taborišč »kjer so ruske mučilnice, ki jih uporabljajo proti Ukrajincem«.[20]

Sprejem in pridržanje

[uredi | uredi kodo]

Bežeči Ukrajinci so bili nevede premeščeni v filtracijska taborišča, pri čemer so jim lažno povedali, da jih bodo odpeljali na ozemlje pod nadzorom Ukrajine.[9][10] Nekateri so v »filtracijo« prisiljeni med begom pred boji. Nekateri so prisiljeni v postopek, nekateri pa se strinjajo z udeležbo, da lahko potujejo po okupiranih območjih ali vstopijo v Rusijo.[10]

Po prihodu v taborišča pripornikom povedo, da ne smejo zapustiti mesta, v katerem je taborišče.[9] Po poročanju naj bi pridržanje trajalo od ene ure[10] do več tednov.[9]

Življenjski pogoji

[uredi | uredi kodo]

Življenjske razmere v taboriščih so pogosto slabe. Tabori so slabo organizirani.[9][10] Interniranci so povedali, da so spali na tleh ali na kartonu,[9] živeli v slabih sanitarnih razmerah,[10] prehrana je bila skromna ali pa je sploh ni bilo.[9][10]

»Filtracija« in zaslišanje

[uredi | uredi kodo]

Med filtracijo pripornike fotografirajo, jim odvzamejo prstne odtise, jih zaslišujejo in pregledajo vsebino njihovih telefonov.[9][21][22][23] Podvrženi so podrobnim zasliševanjem o svojem ozadju, družinskih vezeh ter političnih pogledih in pripadnosti.[11] Pridržani so zaslišani ali poznajo koga, ki služi v ukrajinski vojski.[9][21][22][23] Pripornike zaslišujejo o njihovih političnih pogledih in morebitnih povezavah z jurišno brigado Azov.[24][25][26] Moške in v nekaterih primerih ženske slečejo, da bi našli »ukrajinske nacionalistične tetovaže«.[9][21][22][23] Med »filtracijo« so bili moški podvrženi pregledom, v katerih so iskali morebitne znake modric zaradi neprebojnih jopičev ali uporabe puške. Uradniki, vključeni v postopek »filtracije«, so povedali, da se zbrane informacije uporabljajo za polnjenje zbirke podatkov.[10]

»Filtracija« se običajno konča na dva načina: ali pridržani dobi dokument, ki potrjuje, da je prestal filtracijo, ali pa se ga pridrži zaradi nadaljnjega zaslišanja. Tudi po tem, ko so prestali »filtracijo«, nekatere moške znova zaslišujejo med potovanjem iz taborišča čez območja pod ruskim nadzorom.[9] Otroci so včasih ločeni od staršev in ločeno premeščeni v Rusijo (del ugrabitev otrok med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022).[27]

Po navedbah ameriškega zunanjega ministrstva so Ukrajinci, ki so povezani z ukrajinskimi oboroženimi silami, vlado, mediji ali civilno družbo, »filtrirani« od ostalih pripornikov in premeščeni v zapore, kjer naj bi jih mučili in usmrtili po hitrem postopku.[28]

Nasilje, mučenje in uboji

[uredi | uredi kodo]

Priporniki, za katere okupacijske oblasti menijo, da so povezani z ukrajinskimi oboroženimi silami, ukrajinsko državo ali pa so proukrajinski in protiruski, so izpostavljeni trpinčenju, samovoljnemu pridržanju, mučenju in prisilnem izginotju.[11] Ljudje, ki so prestali taborišča, so poročali o pretepanju, mučenju z elektriko in umorih.[12] Ženske in dekleta so v nevarnosti spolne zlorabe.[11] Ena od prič je povedala, da je osebje taborišča prisililo pripornike, da so pred kamero lažno pričali (okrivili Ukrajino za uničenje njihovih domov).[29]

Izpustitev in prisilne deportacije

[uredi | uredi kodo]

Po »filtraciji« nekatere ljudi izpustijo znotraj DLR, druge pa deportirajo v Rusijo.[10] Ljudje, ki so prestali taborišča, so povedali, da so bili po izpustitvi poslani v različna mesta po Rusiji, mnogi na ruski Daljni vzhod.[16] Po prihodu v Rusijo so običajno najprej začasno nameščeni v begunskih centrih, nato pa jim ruski uradniki ukažejo ali prisilijo, da odpotujejo na druge destinacije v Rusiji. Nekateri odidejo k sorodnikom ali prijateljem v Rusijo, si sami uredijo namestitev v Rusiji, ali pa jo zapustijo. Ruski uradniki so silili Ukrajince nameščene v začasnih begunskih centrih, naj zaprosijo za azil[10][29] ali rusko državljanstvo, drugače pa jim grozi pripor za nedoločen čas.[29] Nekatere po prihodu v Rusijo znova zaslišujejo. Ukrajincem uradno ni prepovedano zapustiti Rusije, vendar se v praksi pri tem srečujejo z (pogosto velikimi) ovirami. Pojavila se je mreža aktivistov, ki pomaga Ukrajincem zapustiti Rusijo.[10][29] Po navedbah ameriškega zunanjega ministrstva so ukrajinski državljani pred izpustitvijo iz filtracijskih taborišč prisiljeni podpisati sporazume o bivanju v Rusiji, kar ovira njihovo vrnitev v Ukrajino.[28]

Ukrajinski obveščevalci so povedali, da ruski zaposlitveni centri ukrajinskim državljanom, izpuščenim iz filtracijskih taborišč, ponujajo zaposlitev v gospodarsko stagnirajočih regijah Rusije.[30]

Mihail Mizincev, vodja ruskega nacionalnega centra za upravljanje obrambe, je maja 2022 dejal, da je bilo v Rusijo do takrat premeščenih 1.185.791 ljudi.[31] Po podatkih ameriškega zunanjega ministrstva je »med 900.000 in 1,6 milijona ukrajinskih državljanov, vključno z 260.000 otroki« šlo skozi proces »filtracije« in deportiranih »pogosto v izolirane regije na Daljnem vzhodu« v »vnaprej premišljenem [.. .] očitnem prizadevanju za spremembo demografske sestave delov Ukrajine«.[28]

Ostanek v Rusiji

[uredi | uredi kodo]

Rusija je sprejela ukrepe za olajšanje postopka podelitve začasnega zatočišča in ruskega državljanstva Ukrajincem. Aprila 2022 je Rusija sprejela zakonodajo, ki poenostavlja prošnje za rusko državljanstvo za rusko govoreče Ukrajince iz Donbasa. Putin je 5. marca 2022 podpisal odlok, ki je vzpostavil poenostavljene upravne postopke za Ukrajince, ki vstopajo v Rusijo in iščejo azil ali državljanstvo. Ukrajinci, ki prispejo v Rusijo iz DLR in LLR, so upravičeni do enkratnega denarnega izplačila. Prosilci za azil in begunci v Rusiji so upravičeni do številnih pravic, vključno s prehrano in začasno namestitvijo ter viri in podporo pri iskanju dela in stanovanja. V praksi se soočajo s precejšnjimi ovirami pri uveljavljanju teh pravic. Ukrajinci morajo za pridobitev začasne azilne kartice predati svoj potni, pri tem pa niso obveščeni, da so upravičeni do vrnitve svojega potnega lista in izstopa iz Rusije, zaradi česar nekateri verjamejo, da ne smejo zapustiti Rusije.[10]

Pobeg pred »filtracijo« in prisilno deportacijo

[uredi | uredi kodo]

Ukrajinci, ki so pribežali v Gruzijo, so se izognili prisilnim deportacijam v ruska mesta, ki naj bi bila pogosta po »filtraciji«. Nekateri Ukrajinci, ki so bili pridržani v filtracijskih taboriščih, so povedali, da so z obveščanjem uradnkom taborišča, da imajo konkretne načrte za odhod v določeno rusko mesto, omogočili, da so bili izpuščeni in jim je bilo rečeno, naj sami najdejo pot do tja. Tako jim je uspelo pobegniti v Gruzijo in se izogniti prisilni premestitvi.[9]

Nekateri ljudje so poročali, da so se za pobeg v sosednje države (npr. Gruzijo) in izognitev deportaciji morali izmuzniti iz filtracijskih taborišč v Novoazovsku ali po filtriranju iz Taganroga ali Rostova na Donu.[9]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

15. marca 2022 je The Guardian objavil poročanja prič, da so ruski vojaki ukazale ženskam in otrokom odditi iz zaklonišča v Mariupolu. Ena od prič je povedala, da so jih z dvesto ali tristo drugimi ljudmi z avtobusi prisilno prepeljali v Novoazovsk. Tam so morali več ur čakati v avtobusih, nakar jim je bilo ukazano, naj gredo skozi skupino šotorov do ti. filtracijskega taborišča. Satelitski posnetki so pokazali skupino šotorov v vasi Bezimennem blizu Novoazovska. Predstavniki DLR in LLR so povedali, da so postavili »šotorsko mesto s 30 šotori« s kapaciteto za 450 ljudi.[6]

Ruski vladni časopis Rossijskaja Gazeta je poročal, da so v taborišču Bezimenne obdelali 5000 Ukrajincev in da so izvedli preglede, da bi preprečili, da bi se »ukrajinski nacionalisti infiltrirali v Rusijo, preoblečeni v begunce, da bi se izognili kazni«. Ena priča je povedala, da so jo obširno zasliševali moški, ki so rekli, da so iz FSB. Zaslišali so jo o njenem ozadju, zaslišanje je opisala kot »zelo ponižujoče«. Skupino so nato odpeljali v Rostov v Jaroslaveljski oblasti.[6]

Maja 2022 so se na družbenih omrežjih pojavili videoposnetki ukrajinskih civilistov, ki se opravičujejo ruskim vojakom, pri čemer nekateri med njimi pravijo, da so opravili »tečaj denacifikacije«.[32][33]

Novembra 2022 je vodja misije ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini, poročala o »sprejemnih postopkih« v kazenski koloniji blizu Olenivke, ki so pogosto vključevali pretepe, grožnje, napade psov, lažne usmrtitve, prisilno goloto, mučenje z elektriko in prisilnimi položaji. Agencija ZN je tudi poročala, da je aprila 2022 prejela informacije o devetih smrtih v Olenivki.[34]

Decembra 2022 je OHCHR poročal, da je FSB 10. oktobra morda prisilno izginil žensko, ki ji je spodletel »proces filtracije« v Rostovski oblasti.[35]

Odzivi

[uredi | uredi kodo]

Rusija

[uredi | uredi kodo]

Rusko veleposlaništvo v ZDA je trdilo, da so filtracijska taborišča »kontrolne točke za civiliste, ki zapuščajo območje aktivnih sovražnosti«.[36]

Ukrajina

[uredi | uredi kodo]

Ukrajinski uradniki so filtracijska taborišča primerjali s podobnimi ruskimi filtracijskimi taborišči v Čečeniji.[7]

Združene države

[uredi | uredi kodo]

Veleposlanica Združenih držav pri ZN je dejala: »Ni mi treba pojasnjevati, na kaj spominjajo ta tako imenovana 'filtracijska taborišča'. Srhljivo je in ne moremo pogledati stran.«[8] Navedla je poročila, da so agenti FSB zaplenili potne liste, osebne izkaznice in mobilne telefone, ter poročila o ločitvi ukrajinskih družin.[8]

Civilna družba

[uredi | uredi kodo]

Tanja Lokšina, direktorica Human Rights Watch za Evropo in Azijo, je dejala: »V skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah prisilna razselitev ali premestitev ne pomeni nujno, da so bili ljudje pod strelom orožja prisiljeni v vozilo, temveč da so se znašli v situaciji, ki jim ni pustila izbire.«[6] Poudarila je, da Ženevska konvencija prepoveduje »posamezne ali množične prisilne preselitve, pa tudi deportacije zaščitenih oseb z zasedenega ozemlja so prepovedane, ne glede na njihov motiv«.[6]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 »Mapping the Filtration System in Donetsk Oblast«. hub.conflictobservatory.org. Arhivirano iz spletišča dne 26. avgusta 2022. Pridobljeno 23. marca 2023.
  2. ↑ Dean, Kirby (19. maj 2022). »Thousands of Mariupol survivors being detained and 'tortured' in Russia-controlled prisons in occupied Ukraine«. MSN (v britanski angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. maja 2022. Pridobljeno 19. maja 2022.
  3. ↑ Toby Luckhurst & Olga Pona (25. april 2022). »'You can't imagine the conditions' - Accounts emerge of Russian detention camps«. BBC News (v britanski angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2022. Pridobljeno 19. maja 2022.
  4. ↑ »Ukraine calls on UNSC, UN Secretary General to ensure evacuation of wounded from Azovstal«. Interfax-Ukraine (v angleščini). 12. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. maja 2022. Pridobljeno 19. maja 2022.
  5. ↑ Vlachou, Marita (5. april 2022). »Mariupol Women Report Russians Taking Ukrainians To 'Filtration Camps'«. HuffPost. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. maja 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Sauer, Pjotr (4. april 2022). »Hundreds of Ukrainians forcibly deported to Russia, say Mariupol women«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. maja 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.Sauer, Pjotr (2022-04-04). "Hundreds of Ukrainians forcibly deported to Russia, say Mariupol women". The Guardian. Archived from the original on 2022-05-06. Retrieved 2022-05-02.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Peter, Laurence (27. marec 2022). »Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 Mackintosh, Eliza; Ochman, Oleksandra; Mezzofiore, Gianluca; Polglase, Katie; Rebane, Teele; Graham-Yooll, Anastasia. »Russia or die«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.Mackintosh, Eliza; Ochman, Oleksandra; Mezzofiore, Gianluca; Polglase, Katie; Rebane, Teele; Graham-Yooll, Anastasia. "Russia or die". CNN. Archived from the original on 2022-07-17. Retrieved 2022-05-02.
  9. ↑ 9,00 9,01 9,02 9,03 9,04 9,05 9,06 9,07 9,08 9,09 9,10 9,11 9,12 9,13 9,14 9,15 Beard, Nadia (12. junij 2022). »Ukrainians who fled to Georgia reveal details of Russia's 'filtration camps'«. the Guardian (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2022. Pridobljeno 8. julija 2022.Beard, Nadia (2022-06-12). "Ukrainians who fled to Georgia reveal details of Russia's 'filtration camps'". the Guardian. Archived from the original on 2022-07-18. Retrieved 2022-07-08.
  10. ↑ 10,00 10,01 10,02 10,03 10,04 10,05 10,06 10,07 10,08 10,09 10,10 10,11 10,12 Wille, Belkis (1. september 2022). »"We Had No Choice"«. Human Rights Watch (v angleščini).
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 »Reports of Russian Federation Forces Putting Ukrainian Civilians in 'Filtration' Camps Must Be Investigated, Senior Officials Tell Security Council | UN Press«. press.un.org. Pridobljeno 20. marca 2023.
  12. ↑ 12,0 12,1 »'The Russians said beatings were my re-education'«. BBC News (v britanski angleščini). 16. junij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2022. Pridobljeno 19. junija 2022."'The Russians said beatings were my re-education'". BBC News. 2022-06-16. Archived from the original on 2022-06-18. Retrieved 2022-06-19.
  13. ↑ »Russian Soldiers Raped Dozens, Impregnated 9 in Bucha Basement—Ukraine Says«. newsweek.com. 12. april 2022. Pridobljeno 4. decembra 2022.
  14. ↑ Time, Current; Shtekel, Mykhaylo (Maj 2022). »'How About We Cut Off Your Ear?': Ukrainian Teen Describes Family's 'Filtration' By Russian Troops«. Radio Free Europe/Radio Liberty. Pridobljeno 1. maja 2022.
  15. ↑ Beard, Nadia (12. junij 2022). »Ukrainians who fled to Georgia reveal details of Russia's 'filtration camps'«. The Guardian. Pridobljeno 12. junija 2022.
  16. ↑ 16,0 16,1 16,2 Solomon, Erika (8. julij 2022). »The U.S. identified 18 Russian 'filtration camps' for Ukrainians, a diplomat says«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2022. Pridobljeno 8. julija 2022.Solomon, Erika (2022-07-08). "The U.S. identified 18 Russian 'filtration camps' for Ukrainians, a diplomat says". The New York Times. ISSN 0362-4331. Archived from the original on 2022-07-08. Retrieved 2022-07-08.
  17. ↑ »Минобороны отчиталось об эвакуации более 500 тыс. человек в Россию«. 2. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. maja 2022. Pridobljeno 4. maja 2022.
  18. ↑ 18,0 18,1 Zabrodskyi, Mykhaylo; Watling, Jack; Danylyuk, Oleksandr; Reynolds, Nick (30. november 2022). »Preliminary Lessons in Conventional Warfighting from Russia's Invasion of Ukraine: February–July 2022« (PDF). RUSI Special Report. Royal United Services Institute for Defence and Security Studies (RUSI). Pridobljeno 3. decembra 2022.Zabrodskyi, Mykhaylo; Watling, Jack; Danylyuk, Oleksandr; Reynolds, Nick (2022-11-30). "Preliminary Lessons in Conventional Warfighting from Russia's Invasion of Ukraine: February–July 2022" (PDF). RUSI Special Report. Royal United Services Institute for Defence and Security Studies (RUSI). Retrieved 2022-12-03.
  19. ↑ »Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory«. BBC News (v britanski angleščini). 27. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2022. Pridobljeno 8. julija 2022.
  20. ↑ »Special services have identified Russian filtration camps - Special Services - Gov.pl website«. Special Services (v britanski angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2022. Pridobljeno 27. julija 2022.
  21. ↑ 21,0 21,1 21,2 L'esodo forzato. Dagli Urali alla Siberia la mappa dei campi per i deportati ucraini
  22. ↑ 22,0 22,1 22,2 Escape from Azovstal: Surviving Mariupol's last stand
  23. ↑ 23,0 23,1 23,2 Ukraine war: Teacher spent 65 days in bomb shelter with her baby during defence of Mariupol steelworks
  24. ↑ »Russia's humiliating 'filtration' of civilians fleeing occupied Ukraine: The Russian army has set up so-called filtration camps in the Donbas to screen civilians for political views before they are evacuated. DW spoke to three people who were able to get out of Mariupol«. Deutsche Welle. 28. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2022. Pridobljeno 11. maja 2022.
  25. ↑ »Wife of "Azov" spoke about life in the bunker of Azovstal (video) — UNIAN«. dailybanner.co.uk. 30. maj 2022. Pridobljeno 17. julija 2022.[mrtva povezava][mrtva povezava]
  26. ↑ »L'esodo forzato. Dagli Urali alla Siberia la mappa dei campi per i deportati ucraini«. www.repubblicaA.it (v italijanščini). 5. junij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. junija 2022. Pridobljeno 17. julija 2022.
  27. ↑ Koshiw, Isobel (17. marec 2023). »Putin's alleged war crimes: who are the Ukrainian children being taken by Russia?«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 20. marca 2023.
  28. ↑ 28,0 28,1 28,2 »Russia's "Filtration" Operations, Forced Disappearances, and Mass Deportations of Ukrainian Citizens«."Russia's "Filtration" Operations, Forced Disappearances, and Mass Deportations of Ukrainian Citizens".
  29. ↑ 29,0 29,1 29,2 29,3 »Ukraine: "Like A Prison Convoy": Russia's Unlawful Transfer And Abuse of Civilians In Ukraine During 'Filtration'«. Amnesty International (v angleščini). 10. november 2022. Pridobljeno 22. marca 2023."Ukraine: "Like A Prison Convoy": Russia's Unlawful Transfer And Abuse of Civilians In Ukraine During 'Filtration'". Amnesty International. 10 November 2022. Retrieved 2023-03-22.
  30. ↑ »Ukrainians, Who Were Deported to Russia, Are Offered Employment in Sakhalin«. gur.gov.ua. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2022. Pridobljeno 9. maja 2022.
  31. ↑ »Over 19,800 people evacuated from Ukraine, DPR, LPR to Russia in past day«. TASS. 8. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. maja 2022. Pridobljeno 9. maja 2022.
  32. ↑ »Война. Восемьдесят девятый день« [War. Eighty-ninth day]. Meduza (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2022. Pridobljeno 15. julija 2022.
  33. ↑ »Что такое 'курсы денацификации' для украинцев, вывезенных в Россию: рассказывает правозащитник Павел Лисянский« [Human rights activists Pavel Lisyansky explains the "denazification courses" for Ukrainians deported to Russia]. Current Time TV (v ruščini). 23. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2022. Pridobljeno 15. julija 2022.
  34. ↑ »Ukraine / Russia: Prisoners of war«. OHCHR (v angleščini). 15. november 2022. Pridobljeno 25. novembra 2022.
  35. ↑ »OHCHR | HRMMU Update on the human rights situation in Ukraine, 1 August – 31 October 2022«. OHCHR (v angleščini). Pridobljeno 27. decembra 2022.
  36. ↑ Miller, Christopher (26. maj 2022). »One Ukrainian family's perilous journey through Russia's 'filtration camps'«. POLITICO (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2022. Pridobljeno 8. julija 2022.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ruska_filtracijska_taborišča_za_Ukrajince&oldid=6267235«