Pojdi na vsebino

Moskva (križarka)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Ruska križarka Moskva)
Za druge pomene glej Moskva (razločitev).
Moskva
Moskva, pogled iz zraka leta 2012
Zgodovina
→ Sovjetska zveza → Rusija
Ime: Slava (v času Sovjetske zveze), Moskva (od 1995)
Poimenovana po: Slava (1979–1995), Moskva (1995–2022)
Ladjedelnica: Ladjedelnica 61 Kommunara, Nikolajev
Začetek gradnje: 5. november 1976
Splavitev: 27. julij 1979
Dana v uporabo: 30. januar 1983
Ponovno vpisana: april 2000
Identifikacija: 121
Časti in
odlikovanja:		 Red Nahimova
Usoda: Potopljena 14. aprila 2022 (potopili naj bi jo dve ukrajinski raketi R-360 Neptun),[1][a]
Opombe: Poveljniška ladja Črnomorske flote
Splošne značilnosti
Razred: Atlant
Izpodriv:
  • 9.380 ton standardno
  • 11.490 ton polno naložena[2]
Dolžina: 186,4 m[2]
Širina: 20,8 m[2]
Ugrez: 8,4 m[2]
Pogon: 4 COGOG plinske turbine, 2 pogonski gredi 121.000 KM (90.000 kW)
Hitrost: 32 vozlov (59 km/h)[2]
Doseg: 10.000 navtičnih milj pri 16 vozlih (30 km/h)
Maksimalna posadka: 419 mornarjev in 66 častnikov[3]
Senzorji in
procesni sistemi:
  • MR-800 Voshod (zgornji jambor) 3D zračni iskalni radar
  • MR-710 Fregat 3D zračni/površinski iskalni radar
  • MR-212 Najada navigacijski radar
  • 4R33 Baza usmerjevalni radar sistema Osa
  • 3R41 Volna usmerjevalni radar sistema S-300
  • MR-123-02/3 Bagira usmerjevalni radar za AK-360
  • MGK-335 Platina MF sonar
Oborožitev:
  • 16 × P-500 Bazalt ali P-1000 Vulkan protiladijskih raket
  • 8 × 8 (64) S-300F Fort raket zračne obrambe
  • 2 × 20 (40) Osa raket zračne obrambe kratkega dosega
  • 1 × dvojni AK-130 130 mm/L70 dvonamenski top
  • 6 × AK-630 top
  • 2 × RBU-6000 protipodmorniški raketometi
  • 10 × 533 mm torpedne cevi za torpede 53-65
Oklep: oklep proti šrapnelom
Nosilnost letal: 1 Ka-25 ali Ka-27 helikopter

Gardna raketna križarka Moskva (rusko Москва, »Moskva« [mɐskˈva]), prej Slava (rusko Слава), je bila raketna križarka Ruske vojne mornarice. Izdelana je bila kot prva križarka razreda Atlant, ime pa je dobila po Moskvi. Bila je poveljniška ladja ruske Črnomorske flote, s 510-člansko posadko je Moskva veljala za najmočnejšo vojno ladjo v črnomorski regiji.[4]

Udeležena je bila v vojaških spopadih v Gruziji (2008), na Krimu (2014) in v Siriji (2015).[5][6] Od februarja 2022 je sodelovala v pomorskih spopadih med rusko invazijo na Ukrajino, dokler se ni 14. aprila 2022 potopila.[7][8]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Slava okoli 1983

Kot Slava

[uredi | uredi kodo]

Gradnja križarke Slava se je začela leta 1976 na delovišču št. 445 Ladjedelnice Kommunara št. 61 v Mikolajivu, Ukrajinska SSR. Splavljena je bila leta 1979, Sovjetska vojna mornarica pa jo je prejela 30. januarja 1983. Med 18. in 22. novembrom 1986 je ladja obiskala grško pristanišče Pirej.

Slava je odigrala vlogo na Malteškem vrhu (2.–3. december 1989) kjer sta se srečala sovjetski voditelj Mihail Gorbačov in ameriški predsednik George Bush.[9] Uporabljala jo je sovjetska delegacija, medtem ko je imela ameriška delegacija svoje spalne prostore na USS Belknap.[10][11][12] Ladje so bile zasidrane ob obali Marsaxlokka. Zaradi nevihtnega vremena in razburkanega morja so bila nekatera srečanja odpovedana ali prestavljena, kar je v mednarodnih medijih povzročilo poimenovanje »Vrh morske bolezni«. Na koncu so srečanja potekala na krovu sovjetske potniške križarke Maksim Gorki, zasidrane v zalivu Marsaxlokk.[13]

Slava se je decembra 1990 vrnila v Mikolajiv na prenovo, ki je trajala do konca leta 1998.[14] 15. maja 1995 je bila ladja uradno preimenovana v Moskvo.[15]

Kot Moskva

[uredi | uredi kodo]
Moskva leta 2009
Moskva leta 2012

Moskva se je aprila 2000 vrnila v aktivno uporabo v Ruski vojni mornarici in je v Črnomorski floti kot poveljniška ladja nadomestila križarko Admiral Golovko projekta 58.[16]

V začetku aprila 2003 je Moskva skupaj s fregato Pitlivi in rušilcem Smetlivi ter amfibijskodesantno ladjo odplula iz Sevastopola na vaje v Indijskem oceanu, ki so potekale skupaj z rušilcema Tihooceanske flote Maršal Šapošnikov in Admiral Panteljejev in Indijsko vojno mornarico.[17] Združeno floto sta logistično podpirala tanker projekta 1559V Ivan Bubnov in oceanski vlačilec projekta 712 Šahtjor.

Moskva je oktobra 2004 obiskala Grand Harbour, Malta, ob tej priložnosti je ansambel Črnomorske flote nastopil na koncertu v Sredozemskem konferenčnem centru v Valletti.[18] V letih 2008 in 2009 je križarka obiskala Sredozemlje in sodelovala na pomorskih vajah z ladjami Severne flote.[19]

Avgusta 2008 je Moskva zagotavljala pomorsko podporo pri rusko-gruzijski vojni.[20][21] Med kratkim površinskim spopadom je Gruzijska vojna mornarica zadela Moskvo z enim izstrelkom, preden je bila sama uničena.[22] Po tem, ko je Rusija priznala neodvisnost Abhazije, je bila ladja nameščena v abhazijski prestolnici Suhumi.[23]

3. decembra 2009 je bila križarka za mesec dni premeščena na plavajoči dok PD-30 v Sevastopolu kjer je potekal načrtovani redni remont. Ta je vključeval zamenjavo hladilnih in drugih strojev, sanacijska dela na ladijskem dnu in zunanjih armaturah, pogonskih gredi in vijakih, čiščenje in barvanje podvodnih in nadvodnih delov ladijskega trupa.

Aprila 2010 so poročali, da se bo Moskva pridružila vojaškim vajam v Indijskem oceanu, ki bodo potekale z drugimi enotami vojne mornarice.[24] Avgusta 2013 je križarka obiskala Havano na Kubi.[25]

Konec avgusta 2013 je bila Moskva napotena v Sredozemsko morje kot odgovor na kopičenje ameriških vojnih ladij ob obali Sirije.[26] Med Krimsko krizo leta 2014 je Moskva blokirala ukrajinsko floto v jezeru Donuzlav.[27]

17. septembra 2014 je bila Moskva napotena v Sredozemsko morje, kjer je prevzela naloge fregate Pitlivi.[19]

Julija 2015 je Moskva obiskala Luando, da bi okrepila vojaško sodelovanje z Angolo.[28] Od konca septembra 2015, ko je bila v vzhodnem Sredozemlju, je bila križarka zadolžena za zračno obrambo ruske vojaškega letališča Hmejmim, Latakija.[29] 25. novembra 2015, po sestrelitvi ruskega Su-24 leta 2015, so poročali, da bo Moskva, oborožena z raketnim sistemom zemlja-zrak S-300F Fort,[30] nameščena v bližini meje med Sirijo in Turčijo.[31] Leta 2016 jo je v vzhodnem Sredozemskem morju zamenjala sestrska ladja Varjag.[32] Moskva je 22. julija 2016 prejela red Nahimova.[33]

Po vrnitvi iz operacij januarja 2016 bi morali križarko prenoviti in nadgraditi, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev njena prihodnost od julija 2018 ostala negotova.[34][35]

Pozneje so dela stekla in junija 2019 je Moskva zapustila pristanišče Sevastopol, da bi po remontu preizkusila svoje bojne sisteme in glavni pogon.[36]

Februarja 2020 so predstavniki ruske pravoslavne cerkve povedali, da so na ladjo namestili zelo »redko in pomembno« krščansko relikvijo. To naj bi bil del križa, na katerem je bil križan Jezus.[37][38]

Moskva je 3. julija 2020 zaključila z remontom, ki naj bi ji omogočil, da ostane v uporabi do leta 2040.[39][40] Prva operativna uporaba križarke po popravilu je bila načrtovana za avgust 2020, vendar se je na prvo odpravo po remontu dejansko začela pripravljati šele februarja 2021.[41][42] Marca 2021 je sodelovala na mornariških vajah, aprila pa izstrelila raketo P-1000 Vulkan.[43][44]

Ruska invazija na Ukrajino 2022

[uredi | uredi kodo]

Kot poveljniška ladja ruske Črnomorske flote je sodelovala pri pomorskem boju proti Ukrajini med ruskim napadom na Ukrajino.[7][8] V tistem času je bila najmočnejše površinsko plovilo v črnomorski regiji.[4]

Februarja 2022 je križarka zapustila Sevastopol z namenom sodelovanja pri operacijah proti Ukrajini.[45] Ladja je bila udeležena v Bitki za Kačji otok skupaj s patruljno ladjo Vasilij Bikov.[46] Moskva je po radiu pozvala otoško garnizijo naj se preda, pri čemer so ji ukrajinski vojaki odgovorili z obsceno frazo. Po tem je Ukrajina izgubila vsak stik s Kačjim otokom, trinajst ukrajinskih vojakov pa je bilo zajetih.[47] Ker je bila križarka zgrajena za pomorski in zračni boj, razen raket Bazalt ni imela raket, specializiranih za napade na kopenske cilje, zato je v glavnem ostala za drugimi ruskimi vojaškimi ladjami in jim zagotavljala zračno kritje.[48]

Potopitev

[uredi | uredi kodo]
Zunanja podoba
image icon Moskva po eksploziji

V poznih urah 13. aprila 2022 je svetovalec ukrajinskega predsednika Aleksij Arestovič sporočil, da Moskva gori, guverner Odese Maksim Marčenko pa je trdil, da so ukrajinske sile zadele Moskvo z dvema protiladijskima raketama R-360 Neptun.[49] Rusko obrambno ministrstvo je po drugi strani sporočilo, da je na križarki izbruhnil požar ter povzročil eksplozijo streliva, ladja pa je med vleko v pristanišče potonila v nevihtnem morju.[50][51]

Radarska slika je pokazala, da je bila ladja približno 80 navtičnih milj (150 km) južno od Odese okoli 19. ure po lokalnem času (GMT+3) kmalu po eksploziji.[52] Dve poročili sta pokazali, da je ladja potonila pred 3. uro zjutraj, 14. aprila.[53]

Moskva je največja ruska vojaška ladja, ki naj bi bila potopljena v boju po drugi svetovni vojni, in prva podobne velikosti po potopitvi ARA General Belgrano med Falklandsko vojno leta 1982.[54][55]

Po besedah litovskega obrambnega ministra je bilo na krovu 485 članov posadke, od tega 66 častnikov. Povedal je tudi, da se je turška ladja odzvala na klic v sili in ob dveh zjutraj po lokalnem času rešila 54 članov posadke.[3] Rusija je izjavila, da je bil en mornar z Moskve ubit, 27 jih pogrešajo, medtem ko je bilo rešenih 396 članov posadke.[56]

Ladijska razbitina je bila uradno razglašena za podvodno kulturno dediščino Ukrajine.[57]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Rusija trdi, da se je križarka potopila zaradi eksplozije streliva

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Russia says flagship missile cruiser has sunk after explosion off coast of Ukraine«. The Washington Post (v ameriški angleščini). ISSN 0190-8286. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Jane's fighting ships, 2009-2010 (112th izd.). Coulsdon: Jane's Information Group. 2009. str. 666. ISBN 978-0710628886.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Turkish ship rescues over 50 Russian sailors from naval cruiser Moskva«. TRT World (v angleščini). 15. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. aprila 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  4. ↑ 4,0 4,1 Hill, Jenny (15. april 2022). »Russian warship: Moskva sinks in Black Sea«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. aprila 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  5. ↑ »What is the significance of Russia's Moskva warship sinking?«. Al Jazeera. 15. april 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  6. ↑ Presse, AFP-Agence France. »Missil Cruiser Moskva, Russia's Black Sea Flagship«. barrons.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 15. aprila 2022.
  7. ↑ 7,0 7,1 Ljunggren, David (13. april 2022). »Russia says ammunition blast damages flagship of Black Sea fleet – Interfax«. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  8. ↑ 8,0 8,1 Cruiser Moskva retains buoyancy, explosions of ammunition stopped – Defense Ministry Arhivirano 14 April 2022 na Wayback Machine. 14 April 2022, TASS.
  9. ↑ »Factbox: The 'Moskva', Russia's lost Black Sea Fleet flagship«. Reuters (v angleščini). Reuters. 14. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  10. ↑ Dowd, Maureen (3. december 1989). »The Malta Summit: Reporter's Notebook; Superpowers Cooperating, But Not Seas«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2015. Pridobljeno 2. oktobra 2015.
  11. ↑ »The Malta Summit : Today's Schedule«. Los Angeles Times. 2. december 1989. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. oktobra 2015. Pridobljeno 2. oktobra 2015.
  12. ↑ Shanker, Thom (2. november 1989). »Ships Off Malta Site For Seaborne Summit«. Chicago Tribune. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2015. Pridobljeno 2. oktobra 2015.
  13. ↑ Martin, Ivan (14. april 2022). »Russian flagship damaged off Ukraine was in Malta for superpower summit«. The Times (Malta). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2022.
  14. ↑ »Slava Class Guided Missile Cruiser«. naval-technology.com. 13. junij 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  15. ↑ »Guided Missile Cruiser Moskva - Project 1164 / Slava Class«. www.kchf.ru.
  16. ↑ »Project 1164 Atlant Krasina/Slava class Guided Missile Cruiser«. GlobalSecurity.org. 3. junij 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2007. Pridobljeno 5. oktobra 2014.
  17. ↑ Scott, Richard (16. april 2003). »Russia deploys naval squadron to Indian Ocean«. Jane's Defence Weekly.
  18. ↑ Cachia, Francis (3. oktober 2004). »Moskva in Malta«. The Times (Malta). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  19. ↑ 19,0 19,1 »Крейсер "Москва" вернулся в Севастополь после дальнего похода« [The cruiser "Moskva" returned to Sevastopol after a long trip]. Interfax.ru (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. januarja 2018. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  20. ↑ »Russian Navy carries out Black Sea anti-terror exercise«. 11. avgust 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2012. Pridobljeno 3. septembra 2013.
  21. ↑ »Russian navy blockade Georgia«. 10. avgust 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. oktobra 2012. Pridobljeno 3. septembra 2013.
  22. ↑ Axe, David. »Georgian Navy's Cruel Fate«. Wired. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  23. ↑ »Russian warships sent to Abkhazia« (v angleščini). Al Jazeera. 28. avgust 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. oktobra 2021. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  24. ↑ »Russia sends additional missile cruiser to Indian Ocean«. 9. april 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2011. Pridobljeno 3. septembra 2013.
  25. ↑ »Russian Naval Detachment Calls at Havana Harbor«. Agencia Cubana de Noticias. 29. julij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2013.
  26. ↑ Heritage, Timothy (29. avgust 2013). »Russia sends warships to Mediterranean as Syria tension rises«. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. septembra 2014. Pridobljeno 6. oktobra 2014.
  27. ↑ Osborn, Andrew (8. marec 2014). »Ukraine facing loss of its navy as Russian forces in Crimea dig in«. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2014. Pridobljeno 6. oktobra 2014.
  28. ↑ »Russian Navy's Vessels Sail to Luanda, Angola«. Naval Today. 10. julij 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2021. Pridobljeno 11. junija 2021.
  29. ↑ »Российские корабли приготовились прикрывать с воздуха авиабазу под Латакией« [Russian ships prepare to cover the airbase near Latakia from the air] (v ruščini). 2. oktober 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2015. Pridobljeno 10. oktobra 2015.
  30. ↑ Karnozov, Vladimir; Pocock, Chris (26. november 2015). »Turkey Takes Action Against Russia's Syrian Air War«. Aviation International News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2015. Pridobljeno 26. novembra 2015.
  31. ↑ Writers, Network (24. november 2015). »Putin's furious act of retaliation«. News.com.au. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2015. Pridobljeno 24. novembra 2015.
  32. ↑ Isachenkov, Vladimir (21. januar 2016). »Russia displays naval might off Syria's Mediterranean coast«. The Washington Post. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. januarja 2016. Pridobljeno 21. januarja 2016.
  33. ↑ »Министр обороны России генерал армии Сергей Шойгу вручил орден Нахимова гвардейскому ракетному крейсеру "Москва" Черноморского флота« [Russian Defence Minister General of the Army Sergei Shoigu presented the Order of Nakhimov to the Guards Missile Cruiser Moskva of the Black Sea Fleet]. Russian Ministry of Defence (v ruščini). 22. julij 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2016. Pridobljeno 5. oktobra 2017.
  34. ↑ »ВМФ и руководство Черноморского флота решит, ремонтировать ли крейсер "Москва"« [The Navy and the leadership of the Black Sea Fleet will decide whether to repair the cruiser "Moskva"] (v ruščini). 3. julij 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2018.
  35. ↑ »Ремонт вместо модернизации: крейсер "Москва" поставят на ход в Крыму :: Флот – 21 век« [Repair instead of modernization: the cruiser "Moskva" will be launched in the Crimea :: Fleet - 21st century]. blackseafleet-21.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. decembra 2019. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  36. ↑ »Ракетный крейсер "Москва" вышел море впервые за три года« [Missile cruiser "Moskva" goes to sea for the first time in three years]. bmpd.livejournal.com (v ruščini). 6. junij 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. oktobra 2020. Pridobljeno 10. junija 2019.
  37. ↑ »Christian relic, a True Cross piece, to be kept at Russia's Black Sea fleet flagship«. TASS - Russian News Agency. 26. februar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. aprila 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  38. ↑ Roth, Andrew (15. april 2022). »Loss of Moskva strikes serious blow to Russian military's prestige«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. aprila 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  39. ↑ »Shipbuilders complete dock repairs of Russian Black Sea Fleet flagship«. 2. julij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2020. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  40. ↑ »Russian Black Sea Fleet flagship to remain in service until 2040 — source«. 5. julij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2020. Pridobljeno 6. julija 2020.
  41. ↑ greenchelman. »The cruiser "Moscow" will be sent to the coast of Syria«. Репортёр [Reporter] (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2020. Pridobljeno 4. februarja 2021.
  42. ↑ »Экипаж гвардейского ракетного крейсера "Москва" Черноморского флота сдал первую курсовую задачу« [The crew of the guards missile cruiser "Moskva" of the Black Sea Fleet has passed the first course task]. Armed Forces of the Russian Federation (v ruščini). 3. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2021.
  43. ↑ »The flagship of the Black Sea Fleet, the missile cruiser "Moskva", went to sea to practice the second course task«. Ministry of Defence of the Russian Federation. 12. marec 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. julija 2021. Pridobljeno 15. marca 2021.
  44. ↑ {navedi splet |title=Russian cruiser Moskva successfully fired Vulkan missile for first time |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2021/april/10076-russian-cruiser-moskva-successfully-fired-vulkan-missile-for-first-time.html |website=Navy Recognition |archive-url=https://web.archive.org/web/20220504194406/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2021/april/10076-russian-cruiser-moskva-successfully-fired-vulkan-missile-for-first-time.html |archive-date=4 May 2022 |language=en-gb |date=May 2021 |url-status=live}}
  45. ↑ »H I Sutton – Covert Shores«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2022. Pridobljeno 17. februarja 2022.
  46. ↑ »Zmiinyi Island In Black Sea Attacked From Russian Ships – Border Service«. ukranews_com. 24. februar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  47. ↑ »Ukrainian Navy confirms Snake Island soldiers are alive, POWs«. The Jerusalem Post. 28. februar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  48. ↑ Sutton, H. I. (7. april 2022). »Russia's Most Powerful Warship In The Black Sea Is Operating In A Pattern«. Naval News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2022.
  49. ↑ »Russian warship Moskva on fire but afloat, Pentagon says«. The Guardian. 14. april 2022.
  50. ↑ Lubold, Gordon (15. april 2022). »Russian Navy Ship Moskva Sunk by Ukrainian Missiles, U.S. Confirms«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 15. aprila 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  51. ↑ Sauer, Pjotr; Borger, Julian (14. april 2022). »Russia says Moskva cruiser has sunk after reported Ukrainian missile strike«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  52. ↑ Sutton, H. I. (15. april 2022). »Satellite Image Pinpoints Russian Cruiser Moskva As She Burned«. Naval News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2022.
  53. ↑ Oliphant, Roland (14. april 2022). »Ukraine's unofficial motto, 'Russian warship, go f--- yourself', finally comes to pass«. The Telegraph.
  54. ↑ »Russian warship Moskva has sunk – defence ministry«. BBC News. 15. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. aprila 2022. Pridobljeno 27. aprila 2022. The 12,490-tonne vessel is the biggest Russian warship to be sunk in action since World War Two.
  55. ↑ Lendon, Brad (15. april 2022). »Analysis: What really happened to the pride of Russia's fleet?«. CNN. Pridobljeno 21. maja 2022.
  56. ↑ »Russia says one sailor died, 27 missing after missile cruiser sank«. Al Arabiya. 22. april 2022.
  57. ↑ »Moskva wreckage declared item of Ukrainian underwater cultural heritage«. BBC News. 22. april 2022.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Moskva (križarka).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Moskva_(križarka)&oldid=6196610«