Odesa
Odesa Одеса | |||
---|---|---|---|
![]() V smeri urnega kazalca: Spomenik Armand-Emmanuelu de Vignerot du Plessisu, Potemkinove stopnice, Richelieujev trg, Operno in baletno gledališče, Mestni park, Svetilnik Voroncova | |||
| |||
46°26′N 30°47′E / 46.433°N 30.783°E | |||
Država | ![]() | ||
Oblast | ![]() | ||
Mestna občina | Odesa | ||
Ustanovitev pristanišča | 2. september 1794 | ||
Upravljanje | |||
• Župan | Genadij Truhanov[1] | ||
Površina | |||
• Skupno | 162,42 km2 | ||
Nadm. višina | 40 m | ||
Najvišja | 65 m | ||
Najnižja | −4,2 m | ||
Prebivalstvo (2021)[2] | |||
• Skupno | 1.015.826 | ||
• Gostota | 6.300 preb./km2 | ||
Demonim | Odešan, Odešanka | ||
Časovni pas | UTC+2 (vzhodnoevropski) | ||
• Poletni | UTC+3 | ||
Poštne številke | 65000–65480 | ||
Omrežna skupina | +380 48 | ||
Avtomobilska oznaka | ВН, НН, ОО | ||
Spletna stran | omr |
Odesa (ukrajinsko Одеса, rusko Одесса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi. Leži na jugozahodu Ukrajine ob Črnem morju. Je upravno središče Odeškega rajona in Odeške oblasti ter gospodarsko in kulturno središče.
V času Sovjetske zveze je bilo pomorsko oporišče Sovjetske vojne mornarice, od ruske aneksije Sevastopola pa je glavna baza ukrajinske mornarice. Zgodovinsko središče Odese je od januarja 2023 na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Območje današnje Odese je naseljeno vsaj od antike; pod mestnim središčem so odkrili ostanke starogrškega naselja iz 5.–3. stoletja pr. n. št. V srednjem veku so območju zaporedoma vladala turška nomadska ljudstva (Pečenegi, Kumani), Zlata horda, Krimski kanat, Velika litovska kneževina in Osmansko cesarstvo.[3]
V Odeškem zalivu je v tem času obstajala utrdba in pristanišče Hadžibej (ukrajinsko tudi Kocjubijiv), ki se v virih prvič omenja leta 1415. Sredi 18. stoletja so Osmani v Hadžibeju zgradili novo trdnjavo Jeni Dunja (»Novi svet«).[3]
Po rusko-turški vojni je leta 1792 z iașijskim sporazumom ozemlje vzhodno od Dnestra pripadlo Ruskemu imperiju. Leta 1794 je bilo na ukaz carice Katarine Velike blizu Jeni Dunje ustanovljeno pristaniško mesto; poimenovali so ga Odesa po tamkajšnji domnevni antični grški koloniji Odessos (druga kolonija s tem imenom je obstajala na mestu današnje Varne). Tekom 19. stoletja se je Odesa razvila v živahno mesto in postala drugo najprometnejše rusko pristanišče za Sankt Peterburgom.[3][4]
Odesa je bila eno od žarišč zatrte ruske revolucije leta 1905.[4] Po oktobrski revoluciji leta 1917 sta se v Odesi odvila dva upora boljševikov; v drugem uporu januarja 1918 so prevzeli nadzor nad mestom in razglasili Odeško sovjetsko republiko, ki jo je po manj kot dveh mesecih porazila združena nemška in avstro-ogrska vojska, bojujoča se na strani Ukrajinske ljudske republike.[3][5] Po koncu prve svetovne vojne in porazu omenjenih držav so mesto zasedle antantne sile, ki so v ruski državljanski vojni podpirale rusko belo gardo. Dokončno je Odesa pristala v rokah sovjetske rdeče armade leta 1920.[3]
Leta 1925 so v Odesi posneli znani nemi film Križarka Potemkin.
Avgusta 1941 so Odeso napadle romunske in nemške sile. 5. avgusta se je začelo obleganje, ki je trajalo 73 dni, nakar je mesto padlo pod romunsko upravo in postalo prestolnica medvojne Transnistrije.[3] V mesecih, ki so sledili okupaciji, je bilo ubitih ali izgnanih okoli 90 000 ljudi, večinoma Judov.[6][7] Sovjetske sile so mesto znova osvojile aprila 1944. Po vojni je bila Odesa eno od štirih mest, ki so prva prejela naziv mesto heroj.[8]
V drugi polovici 20. stoletja se je Odesa še naprej razvijala kot industrijsko mesto in tudi kot turistično središče.[3] Ohranila je posebno mešanico ukrajinske, ruske in judovske kulture in pretežno rusko govoreče okolje z edinstvenim narečjem. Od osamosvojitve leta 1991 je Odesa del Ukrajine.
Leta 2014 se je po revoluciji dostojanstva v mestu odvilo več spopadov med pro in protivladnimi protestniki, ki so dosegli vrhunec 2. maja, ko je v spopadih in požaru v Domu sindikatov umrlo 48 protestnikov.[9]
Ruska invazija na Ukrajino leta 2022 je blokirala odeško pristanišče.[10] Mesto doslej ni bilo prizorišče večjih spopadov, je pa utrpelo več zračnih napadov na vojaško in civilno infrastrukturo, v katerih je bilo poškodovanih več zgodovinskih stavb, vključno s katedralo Jezusove spremenitve.[11] Prvega avgusta 2022 je iz pristanišča izplula prva ladja z žitom od začetka invazije.[12] Zgodovinsko središče Odese je bilo leta 2023 uvrščeno med Unescovo svetovno dediščino.[13]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]
Zgodovino Odese so sooblikovali različni narodi. Velik del zgodovine so bili največja etnična skupino v mestu Rusi, ki jih je Ruski imperij tja preferenčno naseljeval.[14] V Odesi je bila tudi velika judovska skupnost.
Ob popisu prebivalstva leta 1897[a] je 49 % prebivalcev kot svoj materni jezik navedlo ruščino, 31 % jidiš in 9 % ukrajinščino.[14][15] V sredini 20. stoletja so med prebivalci prevladali Ukrajinci.
Ob popisu leta 2001 so večino prebivalstva predstavljali Ukrajinci (61,6 %) Druga največja skupnost so bili Rusi (29,0 %), znatno manjšino pa so predstavljali še Bolgari (1,3 %), Judje (1,2 %), Moldavci/Romuni (0,7 %) in Belorusi (0,5 %).[16]
Jezik
[uredi | uredi kodo]Na popisu leta 2001 je 64,8 % ljudi kot materni jezik navedlo ruščino, 30,4 % pa ukrajinščino.[17] Leta 2015 je ameriški Mednarodni republikanski inštitut poročal, da 78 % Odešanov doma govori rusko, 6 % ukrajinsko in 15 % enako oba jezika.[18] Po ruskem napadu leta 2022 in posledični krepitvi ukrajinskega patriotizma se je povečalo povpraševanje po tečajih ukrajinščine.[19]
Prijateljska mesta
[uredi | uredi kodo]Odesa je pobratena z naslednjimi mesti:[20]
Opombe
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Труханов офіційно переміг на виборах мера Одеси«. Ukrajinski tižden. 27. november 2020.
- ↑ »Cities & towns of Ukraine«. pop-stat.mashke.org. Pridobljeno 10. aprila 2023.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 »Одеса«. resource.history.org.ua. Enciklopedija zgodovine Ukrajine. Pridobljeno 10. aprila 2023.
- ↑ 4,0 4,1 »Odesa«. Britannica. Pridobljeno 10. aprila 2023.
- ↑ »The Ukrainian Navy and the Crimean Issue in 1917-18«. The Ukrainian Week. 23. marec 2014.
- ↑ »The Forgotten Holocaust: The Massacre of Odesa's Jews«. Kyiv Post. 27. januar 2022.
- ↑ »Odessa«. Holocaust Encyclopedia - United States Holocaust Memorial Museum. Pridobljeno 14. aprila 2023.
- ↑ Ukaz J. V. Stalina z dne 1. maja 1945, št. 20.
- ↑ »How did Odessa's fire happen?«. BBC News. 4. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 11. septembra 2019. Pridobljeno 4. maja 2014.
- ↑ »What you need to know about Russia's blockade of Odesa«. ABC News. 1. junij 2022.
- ↑ »Update: Russian missiles strike Odesa's historic center, injuring 7«. The Kyiv Independent (v angleščini). 31. januar 2025. Pridobljeno 1. februarja 2025.
- ↑ »Iz Odese izplula prva ladja z ukrajinskim žitom«. Delo. 1. avgust 2022.
- ↑ »The Historic Centre of Odesa«. whc.unesco.org. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 13. aprila 2025.
- ↑ 14,0 14,1 14,2 Herlihy, Patricia (1977). »The Ethnic Composition of the City of Odessa in the Nineteenth Century«. Harvard Ukrainian Studies. Zv. 1, št. 1. str. 53–78. ISSN 0363-5570.
- ↑ »Первая всеобщая перепись населения Российской Империи 1897 г.«. demoscope.ru. Pridobljeno 14. aprila 2023.
- ↑ »Про кількість та склад населення Одеської області за підсумками Всеукраїнського перепису населення 2001 року«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 14. aprila 2023.
- ↑ »Розподіл населення одеської області за рідною мовою: Одеська область«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 14. aprila 2023.
- ↑ Ukrainian Municipal Survey: March 2-20, 2015 (PDF). Mednarodni republikanski inštitut, Vlada Kanade. str. 161.
- ↑ »Bombardierte ukrainische Stadt: "In Odessa haben wir die Russen geliebt"«. tagesschau.de. 9. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. aprila 2022.
- ↑ »Міста-побратими«. omr.gov.ua (v ukrajinščini). Odesa. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2019.