Pojdi na vsebino

Ernest Rutherford

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Rutherford)
Ernest Rutherford
Portret
Rojstvo30. avgust 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2][…]
Spring Grove[d][4]
Smrt19. oktober 1937({{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[5][6][…] (66 let)
Cambridge[8][4]
Državljanstvo Nova Zelandija[9]
Poklicjedrski fizik, kemik, fizik, profesor, politik, univerzitetni učitelj
PodpisPodpis

Ernest Rutherford, 1. baron Rutherford Nelsonski[10] [êrnest ráθerford], PRS, novozelandski fizik, * 30. avgust 1871, Brightwater, Nelson, Nova Zelandija, † 19. oktober 1937, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Ernest Rutherford je bil novozelandski fizik, ki je znan kot oče jedrske fizike.[11] Enciklopedija Britannica ga smatra za največjega znanstvenika eksperimentalca od Michaela Faradaya (1791-1867).[11] Poleg dela v domovini je precejšen del svoje kariere preživel v tujini, tako v Kanadi kot v Združenem kraljestvu.

V zgodnjem delu je odkril koncept radioaktivne razpolovne dobe, radioaktivni element radon[12] in razlikoval ter poimenoval alfa in beta sevanje.[13] To delo je opravil na Univerzi McGill v Montrealu v Quebecu v Kanadi. To je bila tudi osnova za Nobelovo nagrado za kemijo, ki jo je prejel leta 1908 za svoje raziskave razpadanja elementov in kemije radioaktivnih snovi,[14] s čimer je postal prvi Nobelov nagrajenec iz Oceanije in prvi, ki je svoje nagrajeno delo opravljal v Kanadi. Leta 1904 je bil izvoljen za člana Ameriškega filozofskega združenja.[15]

Leta 1907 se je preselil na Univerzo Victoria v Machestru (danes Univerza v Manchestru) v Združenem kraljestvu, kjer sta s Thomasom Roydsom dokazala, da alfa sevanje predstavljajo helijeva jedra.[16][17] Rutherford je svoje najbolj znano delo opravil po tem, ko je postal Nobelov nagrajenec.[14] Leta 1911 ni mogel dokazati, ali je naboj pozitiven ali negativen,[18] vendar je postavil teorijo, da imajo atomi naboj skoncentriran v zelo majhnem jedru.[19] Tako je s svojim odkritjem in interpretacijo poskusa sipanja zlate folije Hansa Geigerja in Ernesta Marsdena uvedel Rutherfordov model atoma. Prvo umetno povzročeno jedrsko reakcijo je izvedel leta 1917 v poskusu, kjer so dušikova jedra bombardirali z alfa delci. Kot rezultat je odkril emisijo subatomskega delca, ki ga je leta 1919 poimenoval »vodikov atom«, leto dni pozneje pa je za to uporabil natančnejši izraz proton.[20][21]

Leta 1919 je postal vodja Cavendishovega laboratorija na Univerzi v Cambridgeu. Pod njegovim vodstvom je leta 1932 James Chadwick odkril nevtron. Istega leta sta študenta pod njegovim nadzorom John Cockcroft in Ernest Walton izvedla prvi poskus popolnoma nadzorovane razdelitve jedra. Po smrti leta 1937 so Rutherforda pokopali v Westminstrski opatiji blizu sira Isaaca Newtona. Leta 1997 so po njem poimenovali 104. element - rutherfordij.

Biografija

[uredi | uredi kodo]

Zgodnje življenje in izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Ernest Rutherford je bil sin kmeta Jamesa Rutherforda in njegove žene Marthe Thompson, ki je izvirala iz Hornchurcha v Essexu v Angliji.[22] James je emigriral na Novo Zelandijo iz Pertha na Škotskem, da bi »vzgojil malo lanu in veliko otrok«. Ernest se je rodil v Brightwateru blizu Nelsona na Novi Zelandiji. Njegovo ime so ob zapisu njegovega rojstva napačno zapisali kot Earnest.[23] Njegova mati Martha je bila učiteljica v šoli.[24]

Rutherford leta 1892, star 21 let.

Šolal se je na šoli Havelock, nato pa na kolidžu Nelson, zatem pa je dobil štipendijo za študij na kolidžu Canterbury na Univerzi Nove Zelandije, kjer je sodeloval tudi v debatnem društvu in igral ragbi.[25] Po diplomi je dve leti opravljal raziskave, med katerimi je izumil novo obliko radijskega sprejemnika. Leta 1895 je prejel raziskovalno štipendijo Kraljeve komisije,[26] s katero je odpotoval v Anglijo na podiplomski študij v Cavendishov laboratorij na Univerzi v Cambridgu.[27] Bil je med prvimi tujci brez diplome iz Cambridgea, ki jim je bilo dovoljeno raziskovati na univerzi pod vodstvom J. J. Thomsona,[28] kar je vzbujalo zavist pri bolj konzervativnih članih bratovščine Cavendish. S Thomsonovo spodbudo je uspel zaznati radijske valove na razdalji pol milje in je za kratek čas postavil tudi svetovni rekord za najmanjšo razdaljo, na kateri je bilo mogoče zaznati elektromagnetne valove, čeprav je leta 1896 med predstavljanjem rezultatov na srečanju Britanskega združenja odkril, da ga je presegel Guglielmo Marconi, ki je prav tako predaval.

Leta 1898 je Thomson Rutherforda priporočil za delovno mesto na Univerzi McGill v Montrealu v Kanadi. Nadomestil naj bi Hugha Longbourna Callendarja, ki je bil profesor fizike in je prihajal v Cambridge.[29] Rutherford je bil sprejet, kar je tudi pomenilo, da se je leta 1900 lahko poročil z Mary Georgino Newton (1876-1954),[25][30] s katero se je zaročil, preden je zapustil Novo Zelandijo. Poročila sta se v anglikanski cerkvi svetega Pavla v Papanui v Christchurchu.[31][32] Imela sta hčer edinko Eileen Mary (1901-1930), ki se je poročila s fizikom Ralphom Fowlerjem. Leta 1901 je Rutherford doktoriral na Univerzi Nove Zelandije.[28] Leta 1907 se je vrnil v Veliko Britanijo, kjer je prevzel katedro fizike na Univerzi Victoria v Manchestru.

Poznejše življenje in dosežki

[uredi | uredi kodo]

Leta 1919 je odšel v znameniti Cavendishev laboratorij Univerze v Cambridgeu. Od leta 1925 do 1930 je bil predsednik Kraljeve družbe (Royal Society) iz Londona.

Njegov najbolj znan prispevek k atomski fiziki je Ruthefordov model atoma, ki ga je izdelal na podlagi obsevanja zlate folije z delci alfa.

Pred tem je dokazal, da elementi z radioaktivnim razpadom razpadejo v elemente z nižjo številko. Razdelil je radioaktivnost v sevanje alfa, beta in gama. Za ta dosežek je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Bil je prvi, ki je s poskusom dokazal, da se ob obstreljevanju z delci alfa en atom (v njegovem primeru dušik) spremeni v drug atom (v njegovem primeru kisik). Pri teh poskusih je odkril proton.

Rutherfordov kip v rodnem mestu

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Kraljeva družba mu je za njegove znanstvene dosežke leta 1922 podelila Copleyjevo medaljo.

Leta 1914 so ga povzdignili v viteški red, leta 1931 pa je prejel naziv baron Rutherford Nelson.

Poimenovanja

[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje kemijski element rutherfordij, kraterja na Luni (Rutherford) in na Marsu (Rutherford), asteroid glavnega pasu 1249 Rutherfordia, ter mineral rutherfordin.

[uredi | uredi kodo]
»Znanost se deli na dve kategoriji, fiziko in zbiranje znamk.«[33]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Ernest Rutherford
  2. ↑ Lundy D. R. The Peerage
  3. ↑ KNAW Historisch Ledenbestand
  4. ↑ 4,0 4,1 Badash L. Encyclopædia Britannica
  5. ↑ Капица П. Л. Резерфорд Эрнест // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1975. — Т. 21 : Проба — Ременсы. — С. 582.
  6. ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  7. ↑ SNAC — 2010.
  8. ↑ www.accademiadellescienze.it
  9. ↑ Earnest Rutherford
  10. ↑ Stewart Eve, Arthur; Chadwick, James (1. januar 1936). »Lord Rutherford, 1871 - 1937«. The Royal Society. Pridobljeno 7. marca 2022.
  11. ↑ 11,0 11,1 »Ernest Rutherford«. Britannica. Pridobljeno 7. marca 2022.
  12. ↑ Cheremisinoff, Nicholas P. (2016). Pollution Control Handbook for Oil and Gas Engineering. Wiley. str. 886. ISBN 978-1-119-11788-9.
  13. ↑ »The Discovery of Radioactivity«. Guide to the Nuclear Wallchart. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2018. Pridobljeno 7. marca 2022.
  14. ↑ 14,0 14,1 »Ernest Rutherford«. Nobel Prize. Pridobljeno 7. marca 2022.
  15. ↑ »APS Member History«. American Philosophical Society. Pridobljeno 7. marca 2022.
  16. ↑ »Biography«. Ernest Rutherford. Pridobljeno 7. marca 2022.
  17. ↑ Rutherford, Ernest; Royds, Thomas. »XXIV. Spectrum of the radium emanation«. Taylor Francis Online. Pridobljeno 7. marca 2022.
  18. ↑ Rutherford, Ernest. »LXXIX. The scattering of α and β particles by matter and the structure of the atom«. Taylor Francis Online. Pridobljeno 7. marca 2022.
  19. ↑ Longair, M. S. (2003). Theoretical concepts in physics: an alternative view of theoretical reasoning in physics. Cambridge University Press. str. 377-378. ISBN 978-0-521-52878-8.
  20. ↑ Rutherford, Ernest. »LIV. Collision of α particles with light atoms . IV. An anomalous effect in nitrogen«. Zenodo. Pridobljeno 7. marca 2022.
  21. ↑ Rutherford, Ernest (1. julij 1920). »Bakerian Lecture: Nuclear constitution of atoms«. The Royal Society. Pridobljeno 7. marca 2022.
  22. ↑ McLintock, A. H. (1966). An Encyclopaedia of New Zealand. Te Ara – The Encyclopedia of New Zealand. ISBN 978-0-478-18451-8.
  23. ↑ »Rutherford, Ernest«. Te Ara. Pridobljeno 7. marca 2022.
  24. ↑ Heilbron, J. L. (2003). Ernest Rutherford And the Explosion of Atoms. Oxford University Press. ISBN 0-19-512378-6.
  25. ↑ 25,0 25,1 »Story: Rutherford, Ernest«. The Encyclopedia of New Zealand. Pridobljeno 14. marca 2022.
  26. ↑ Arhiv 1851 Royal Commission.
  27. ↑ »Rutherford, Ernest«. University of Cambridge. Pridobljeno 14. marca 2022.
  28. ↑ 28,0 28,1 »Ernest Rutherford and Frederick Soddy«. APS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2017. Pridobljeno 14. marca 2022.
  29. ↑ »Giant of the atom: Ernest Rutherford«. Internet Archive. Pridobljeno 14. marca 2022.
  30. ↑ »Birth, Death and Marriage Historical Records«. Births, Deaths and Marriages Online. Pridobljeno 14. marca 2022.
  31. ↑ »Family history in from the cold«. Stuff. 18. marec 2009. Pridobljeno 14. marca 2022.
  32. ↑ »New lease of life for historic Chch church«. Anglican Taonga. Pridobljeno 14. marca 2022.
  33. ↑ Strnad (2003), str. 381.

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ernest_Rutherford&oldid=6341633«