Samonikla postrančica
| Samonikla postrančica | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Crepidotaceae (postrančarke) |
| Rod: | Crepidotus (postrančice) |
| Vrsta: | C. autochthonus
|
| Dvočlensko ime | |
| Crepidotus autochthonus J.E. Lange (1940)
| |
| Sinonimi | |
| |
Samonikla postrančica (znanstveno ime Crepidotus autochthonus) je gliva iz rodu postrančic (Crepidotus).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk je nepravilne školjkaste oblike, bel, vlažno sivkast do glinasto rumenkast, površina je klobučevinasta in nejasno zonasta. Širok je od 2 do 7 cm. Stransko pritrjena na tla z nejasno razločnim betom.[1]
Lističi so gosti z valovito ostrinko. Najprej so beli, kasneje svetlo rjavi in ko trosi dozorijo rjasto rjavi.[1]
Meso je zelo tanko, belo, mehko oziroma gumijasto in krhko. Vonj in okus sta neizrazita.[2]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Zelo redka. Največja izmed postrančic in edina, ki raste na tleh na zakopanih ostankih lesa.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je rjasto rjav. Trosi so elipsoidni, gladki, limonaste do mandljaste oblike in merijo 7–10 × 4,5–5,5 µm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- sploščena postrančica (Crepidotus applanatus) je tudi svetle barve a ni lomljiva in ima kroglaste trose.
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužitna.
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Klobuki -
Klobuk in lističi -
Lističi in bet -
Trosi
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Samonikla postrančica
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Crepidotus autochthonus (ciżmówka naziemna)«. www.grzyby.pl (v poljščini). Pridobljeno 22. novembra 2024.
- ↑ 2,0 2,1 Božac, Romano (2008). Enciklopedija gljiva, 2. svezak (v hrvaščini). Školska knjiga. str. 282-283. ISBN 978-953-0-61413-0.