Pojdi na vsebino

Sekstant (ozvezdje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sekstant
Ozvezdje
Sekstant
KraticaSex
Rodilnik latinskega imenaSextantis, Sextansis
Izgovorjava/ˈsɛkstənz/, rodilnik /sɛksˈtæntɪs/
Simbolikasekstant
Rektascenzija10h {{{2}}}m
Deklinacija
DružinaHerkul
KvadrantSQ2
Površina314 (°)²
(47th po velikosti)
Glavne zvezde3
Bayer/Flamsteed
zvezde
28
Zvezde s planeti5
Zvezde svetlejše
kot 3,00m
0
Zvezde znotraj
10,00 pc (32,62 ly)
5
Najsvetlejša zvezdaα Sex (4.49m)
Najbližja zvezdaLHS 292
(14.80 sv.l., 4.54 pc)
Messierova telesabrez
Meteorski rojiSekstantidi
Sosednja
ozvezdja
Lev

Vodna kača

Čaša
Vidno na širinah med +80° in −90°.
Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - april.

Sekstant je šibko pomladno ekvatorialno ozvezdje, ki ga najdemo pod Levom. Leta 1687 ga je uvedel Johannes Hevel. Ime se nanaša na pripomoček, ki ga je tudi Hevel pogosto uporabljal pri opazovanju zvezd.

Vidne značilnosti

[uredi | uredi kodo]
Ozvezdje Sekstanta (desno zgoraj nad Vodno kačo v zlati barvi) iz Uranijinega zrcala (1825)

Ozvezdje pokriva dokaj medli in redko posejni del neba. Opazimo samo eno zvezdo z magnitudo nad 5, in sicer α Sekstanta (4,49). Ozvezdje vsebuje nekaj dvojnih zvezd: γ, 35 in 40 Sekstanta, nekaj spremenljivih zvezd (β, 25, 23 Sekstanta in LHS 292). NGC 2115 je lečasta galaksija in edini pomembnejši objekt globokega neba. Ker leži na ekliptiki se zgodi, da ga prečka Luna ali nekateri planeti.

Območje ozvezdja je del polja, ki ga preučujejo v sklopu projekta COSMOS Vesoljskega teleskopa Hubble.

Sekstans B je dokaj svetla nepravilna pritlikava galaksija z magnitudo 6.6, 4,3 milijone svetlobnih let oddaljena od Zemlje. Je del krajevne skupine galaksij.[1]

CL J1001+0220 je od leta 2016 najbolj oddaljena jata galaksij, ki jo poznamo (z rdečim premikom z=2.506). Od Zemlje je oddaljena 11,1 milijard svetlobnih let.[2]

Junija 2015 so astronomi poročali o dokazu za zvezde populacije III v galaksiji Cosmos Redshift 7 (z = 6.60) v Sekstantu. Takšne zvezde so verjetno obstajale v zelo zgodnjem vesolju (visok rdeči premik) in prve proizvajale kemične elemente, težje od vodika, ki so potrebni za poznejši nastanek planetov in življenja, kot ga poznamo.[3][4]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Levy 2005, str. 178.
  2. Wang, Tao; Elbaz, David; Daddi, Emanuele; Finoguenov, Alexis; Liu, Daizhong; Schrieber, Corenin; Martin, Sergio; Strazzullo, Veronica; Valentino, Francesco (2016). »Discovery of a galaxy cluster with a violently starbursting core at z=2.506«. The Astrophysical Journal. Zv. 828. arXiv:1604.07404. Bibcode:2016ApJ...828...56W. doi:10.3847/0004-637X/828/1/56.
  3. Sobral, David; Matthee, Jorryt; Darvish, Behnam; Schaerer, Daniel; Mobasher, Bahram; Röttgering, Huub J. A.; Santos, Sérgio; Hemmati, Shoubaneh (4. junij 2015). »Evidence For POPIII-Like Stellar Populations In The Most Luminous LYMAN-α Emitters At The Epoch Of Re-Ionisation: Spectroscopic Confirmation«. The Astrophysical Journal. Zv. 808. str. 139. arXiv:1504.01734. Bibcode:2015ApJ...808..139S. doi:10.1088/0004-637x/808/2/139.
  4. Overbye, Dennis (17. junij 2015). »Astronomers Report Finding Earliest Stars That Enriched Cosmos«. New York Times. Pridobljeno 17. junija 2015.
  5. »A gigantic cosmic bubble«. www.eso.org. Pridobljeno 13. novembra 2017.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]