Senlis
Senlis | |
---|---|
49°12′26″N 2°35′12″E / 49.20722°N 2.58667°E | |
Država | Francija |
Regija | Hauts-de-France |
Departma | Oise |
Okrožje | Senlis |
Kanton | Senlis |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Pays de Senlis |
Upravljanje | |
• Župan (2001-2008) | Arthur Dehaine |
Površina 1 | 24,05 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 15.255 |
• Gostota | 630 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 60612 /60300 |
Nadmorska višina | 47–140 m (povp. 76 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Senlis je naselje in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise. Leta 1999 je naselje imelo 17.192 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v osrčju nekdanje province Valois ob reki Nonette, dobrih 50 km jugovzhodno od Beauvaisa.
Administracija
[uredi | uredi kodo]Senlis je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Aumont-en-Halatte, Avilly-Saint-Léonard, Barbery, Chamant, La Chapelle-en-Serval, Courteuil, Montépilloy, Mont-l'Évêque, Mortefontaine, Ognon, Orry-la-Ville, Plailly, Pontarmé, Thiers-sur-Thève, Villers-Saint-Frambourg in Vineuil-Saint-Firmin z 32.309 prebivalci.
Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Betz, Chantilly, Creil-Jug, Creil-Nogent-sur-Oise, Crépy-en-Valois, Montataire, Nanteuil-le-Haudouin, Neuilly-en-Thelle, Pont-Sainte-Maxence in Senlis z 262.630 prebivalci.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Senlis je bil v zgodnjem rimskem obdobju poznan kot Augustomagus, kasneje Civitas Silvanectium. V 3. stoletju je bil okoli njega dvignjen 7 metrov visok obrambni zid, ki je bil v uporabi vse do 13. stoletja. Zahodno od mesta se jenahajal rimski amfiteater.
V srednjem veku so bil tu nastasnjeni monarhi zgodnjih francoskih dinastij, ki so na ostankih rimske naselbine zgradili grad. Leta 987 je reimski nadškof Adalberon sklical zbor v Senlisu, na katerem je bil za novega francoskega kralja predlagan Hugo Capet, 3. julija 987 okronan za kralja v bližnjem Noyonu. Kasnejši monarhi so mesto zapustili, za novo prebivališče pa si izbrali Compiègne in Fontainebleau. V 12. stoletju je Senlis pridobil mestne okope, sčasoma pa je njegov sloves začel pojemati.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Senlis je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- galo-rimski ostanki,
- gotska katedrala Notre-Dame de Senlis iz druge polovice 12. stoletja, francoski zgodovinski spomenik,
- mestna hiša Hôtel de ville iz 15. do 18. stoletja,
- Muzej umetnosti in arheologije, lovski muzej, muzej Vermandois.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]- Langenfeld (Nemčija),
- Montale (Italija),
- New-Richmond (Quebec, Kanada),
- Pečersk (Ukrajina).
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- uradna stran (v francoščini)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.