Pojdi na vsebino

Sergij Šlenc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sergij Šlenc
Portret
Rojstvo21. november 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1]
Ilirska Bistrica[1]
Smrt12. februar 2024({{padleft:2024|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[2] (95 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
Poklicjezikoslovec, prevajalec, univerzitetni učitelj

Sergij Šlenc, slovenski jezikoslovec, prevajalec in predavatelj, * 21. november 1928, Ilirska Bistrica,[3]12. februar 2024.[4]

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Sergij Janko Šlenc je osnovno šolo obiskoval v Ilirski Bistrici, šolanje pa je nadaljeval na Reki, v Trstu in v Postojni, kjer je leta 1947 maturiral. Študiral je italijanski in nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ko je leta 1957 diplomiral, je najprej delal kot učitelj na osnovni šoli v Ilirski Bistrici, nato pa se je zaposlil na Filozofski fakulteti v Beogradu, kjer je od leta 1961 do leta 1973 delal kot lektor za sodobni italijanski jezik. Od leta 1973 do upokojitve leta 1989 je delal na Filozofski fakulteti v Ljubljani, najprej kot lektor, kasneje pa kot višji predavatelj.[3]

Pisal je priročnike za italijanščino, poleg tega pa je v italijanščino prevajal besedila iz slovenščine in srbohrvaščine. V reviji La Battana je objavil svoje prevode proznih besedil, esejev in pesmi nekaterih slovenskih avtorjev, na primer Edvarda Kocbeka, Aleša Debeljaka, Daneta Zajca in Cirila Zlobca.[3]

Poleg pomembnega dela na področju prevajanja slovenskih del in knjig o slovenski kulturi v italijanščino, se je ukvarjal tudi s slovarskim delom. Je avtor Velikega italijansko-slovenskega slovarja, ki je izšel leta 1997, in Velikega slovensko-italijanskega slovarja, ki je izšel leta 2006. Oba sta izšla pri založbi DZS. S slovarjema je Sergij Šlenc močno doprinesel k povezovanju italijanščine in slovenščine. Za svoj doprinos na področju jezikoslovja je leta 2019 prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije za izjemni prispevek k povezovanju med italijanskim in slovenskim narodom predvsem na jezikovnem in literarnem področju.[5]

Leta 2002 je prejel zlato plaketo Občine Ilirska Bistrica. Poleg tega je sodeloval tudi pri ustanovitvi Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, kjer je bil dolgoletni častni član.[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]