Pojdi na vsebino

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lokacija območij svetovne dediščine na Japonskem

Japonska je 30. junija 1992 sprejela Unescovo konvencijo o svetovni dediščini.[1] Od julija 2021 je bilo na seznam svetovne dediščine vpisanih petindvajset znamenitosti: dvajset kulturnih znamenitosti in pet naravnih znamenitosti. Nadaljnjih pet lokacij in ena razširitev lokacije je bilo predloženih za prihodnji vpis in so trenutno na poskusnem seznamu od leta 2017.





Kraji svetovne dediščine

[uredi | uredi kodo]

Unesco navaja mesta pod desetimi kriteriji; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.[2]

  * Transnational site



Ime Slika Lega Kriteriji Površina Spomenik
Budistični spomeniki na območju Hōrjū-dži Prefektura Nara 660 (1993); kulturno i, ii, iv, vi 586 ha Horju-dži, Hoki-dži[3]
Grad Himedži Prefektura Hjōgo 661 (1993); kulturno i, iv 107 ha Grad Himedži[4]
Starodavni gozd Jakušima Prefektura Kagošima 662 (1993) vii, ix 10.747 ha zmerno topli starodavni gozd[5]
gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči Prefektura Aomori/Prefektura Akita 663 (1993) ix 16.939 ha gozd Sieboldove bukve (Fagus crenata), gore[6]
Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota (Kjoto, Udži in Otsu) Kjoto/Prefektura Šiga 688 (1994); kulturno ii, iv 1056 ha Kamigamo džindža, Šimogamo džindža, To-dži, Kijomizu-dera, Enriaku-dži, Daigo-dži, Ninna-dži, Bjodo-in, svetišče Udžigami, Kozan-dži, Saiho-dži, Tenrju-dži, Kinkaku-dži, Ginkaku-dži, Rjoan-dži, Niši Hongan-dži, Grad Nidžo[7]
Zgodovinski vasi Širakava in Gokajama Gifu/Prefektura Tojama 734 (1995); kulturno iv, v 68 ha Širakava, Gokajama[8]
Spomenik miru v Hirošimi (Genbaku Dome) Prefektura Hirošima 775 (1996); kulturno vi 0,4 ha; Kupola atomske bombe, Spomenik miru v Hirošimi[9]
Svetišče Icukušima Prefektura Hirošima 776 (1996); kulturno i, ii, iv, vi 431 ha Svetišče Icukušima[10]
Zgodovinski spomeniki starodavne Nare Prefektura Nara 870 (1998); kulturno ii, iii, iv, vi 617 ha Todai-dži, Kōfuku-dži, Svetišče Kasuga, Gangō-dži, Jakuši-dži, Tošodai-dži, Palača Heidžo, Pragozd Kasugajama[11]
Svetišča in templji Nikko Prefektura Točigi 913 (1999); kulturno i, iv, vi 51 ha Svetišče Futarasan, Rino-dži, Nikko Tošo-gu[12]
Mesta Gusuku in z njimi povezane nepremičnine kraljestva Rjukju Prefektura Okinava 972 (2000); kulturno ii, iii, vi 55 ha Tamaudun, Sonohjan-utaki Išimon, grad Nakidžin, grad Zakimi, grad Kacuren, grad Nakagusuku, grad Šuri, Šikinaen, Seifa-utaki[13]
Sveta mesta in romarske poti v gorovju Ki Vakajama/Nara/Prefektura Mie 1142 (2004) ; kulturno ii, iii, iv, vi 495 ha Seiganto-dži, Kumano Hajatama Taiša, Kongōbu-dži, Niukanšōfu džindža, Kumano Hongū Taiša, Niucuhime džindža, Jošino (gora), Ōminesan-dži, Kōjasan čōiši-miči, Džison-in, Jošino Mikumari džindža, svetišče Kinpu, Kimpusen-dži, Jošimizu džindža, Kumano Nači Taiša, slap Nači, pragozd Nači, Fudarakusan-dži, Kumano Kodō[14]
Narodni park Širetoko Hokaido 1193 (2005) ; naravno ix, x 71.100 ha polotok in morsko območje[15]
Rudnik srebra Ivami Ginzan in njegova kulturna krajina Prefektura Šimane 1246 (2010) ; kulturno ii, iii, v 529 ha Junocu, Ivami Ginzan Kaidō Junocu-Okidomaridō, najdišče Daikanšo, Okidomari, Ginzan Sakunouči, Jataki-džō, Ōmori Ginzan, Mija-no-mae, Ivami Ginzan Kaidō Tomogauradō, Jahazu-džō, Ivami-džō, rezidenca Kumagaika, Rakan-dži Gohjakurakan, Tomogaura[16]
Hiraizumi – templji, vrtovi in arheološka najdišča, ki predstavljajo budistično čisto deželo (Mocu-dži) Prefektura Ivate 1277 (2011) ; kulturno ii, vi 187 ha Čuson-dži, Mocu-dži, Kandžizaio-in, Murjoko-in, Kinkeizan[17]
Otočje Bonin Tokio 1362 (2011); naravno ix 7939 ha Čiči-džima, Haha-džima, Muko-džima, Iwo Jima[18]
Fujisan, sveto mesto in vir umetniškega navdiha Šizuoka/Prefektura Jamanaši 1418 (2013); kulturno iii, vi 20,638 ha Fudži, Pet jezer Fudži, svetišče Fudži Hongū Sengen, svetišče Kitaguči Hongū Fudži Sengen, svetišče Jamamija Sengen, svetišče Murajama Sengen, svetišče Sujama Sengen, svetišče Higašiguči Hongū Fudži Sengen, svetišče Kavaguči Sengen, svetišče Fudži Omuro Sengenž, Ošino Hakai, Miho no Matsubara[19]
Svilarna Tomioka in sorodna mesta Prefektura Gunma 1149 (2014); kulturno ii, iv 7,20 ha Svilarna Tomioka[20]
Prizorišča japonske industrijske revolucije Meidži: železo in jeklo, ladjedelništvo in premogovništvo Kjušu in Jamaguči, Šizuoka in Ivate prefekture 1484 (2015); kulturno ii, iii, iv 307 ha Rudnik premoga Hašima, Nekdanja hiša Glover, Šūseikan, rudnik premoga Miik, jeklarna Javata, svetilnik Mucuredžima, reverberatorna peč Hagi, Akademija Šōkasondžuku, grad Hagi[21]
Dela arhitekta Le Corbusierja, izjemen prispevek k modernemu gibanju Tokio 1321 (2016); kulturno i, ii, vi 0,93 ha Narodni muzej zahodne umetnosti[22]
Sveti otok Okinošima in z njim povezana mesta v regiji Munakata Prefektura Fukuoka 1535 (2017); kulturno ii, iii 98,93 ha Okinošima, Munakata Taiša[23]
Skrita krščanska mesta v regiji Nagasaki Prefektura Nagasaki in Prefektura Kumamoto 1495 (2018); kulturno iii 5566,55 ha stolnica Ōura, grad Hara, Hirado (otok)[24]
Skupina Mozu-Furuiči Kofun: grobnice starodavne Japonske Prefektura Osaka 1593 (2019); kulturno iii, iv 166,66 ha grobne gomile Mozu, grobne gomile Furuiči[25]
Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote Prefektura Kagošima, Prefektura Okinava 1574 (2021); naravno x 42,698 ha Amami Ōšima, Tokunošima, Janbaru, Iriomote[26]
Prazgodovinska najdišča Džomon Hokaido, Aomori/Ivate/Akita prefekture 1632 (2021); kulturno iii, v 141,9 ha najdišče Sannai-Marujama, najdišče Odai Jamamoto I[27]
Kompleks dediščine rudnikov Sado, predvsem rudnikov zlata Prefektura Niigata 1698; kulturno iv 750,9 ha rudniki Sado[28]

Poskusni seznam

[uredi | uredi kodo]

Poskusni seznam je sestavljen iz območij, ki so bila že nominirana, vendar še niso vpisana.

Ime Slika Lega Kriteriji Spomeniki (nepopoln seznam)
Templji, svetišča in druge strukture starodavne Kamakure Prefektura Kanagava 370 (1992); kulturno iii, iv Tsurugaoka Haćiman-gū, Jufuku-dž, Kenčo-dži, Zuisen-dži, Kōtoku-in, Kakuon-dži, ruševine Bupo-dži, ruševine Jōfuku-dži, ruševine Hokedō, ruševine rezidence Hōdžō Tokiva, prelaz Kamegajacuzaka, prelaz Kehaizaka, prelaz Daibucu, Gokuraku-dži, Engaku-dži, svetišče Egara Tendžin, Džōkōmjō-dži, prelaz Asaina, ruševine Tošo-dži, prelaz Nagoši, Šōmjō-dži, Vakae (otok)[29]
grad Hikone Prefektura Šiga 374 (1992); kulturno i, ii, iii, iv grad Hikone[30]
Asuka-Fudživara: Arheološka najdišča starodavnih prestolnic Japonske in z njimi povezane nepremičnine Prefektura Nara 5097 (2007); kulturno ii, iii, iv, v, vi Išibutai Kofun, Takamacuzuka Kofun, Kitora Kofun, Kavara-dera, Asuka-dera, Oka-dera, Jamada-dera, Fudživara-kjo, Jamato sanzan[31]
Kompleks dediščine rudnikov Sado, predvsem rudnikov zlata Prefektura Niigata 5572 (2010); kulturno ii, iii, iv rudniki Sado[32]
Hiraizumi – templji, vrtovi in arheološka najdišča, ki predstavljajo budistično čisto deželo (Mocu-dži) (razširitev) Prefektura Ivate 5760 (2012); kulturno ii, iii, vi Ruševine Shirotoridate, Takkoku-no-Ivaja, Janagi-no-Gošo, najdišče Čōdžagahara, najdišče Honederamura Shōen[33]

Drugi seznami Unescove dediščine

[uredi | uredi kodo]
UNESCO List Ekskluzivni vpisi Japonske Skupni/večnacionalni vnosi, ki vključujejo Japonsko Skupaj
Svetovna mreža biosfernih območij 8 — 8
Unescova svetovna dediščina 22 1 23
Register svetovnega spomina 5 2 7
Unescovi globalni geoparki 10 — 10
Unescova mreža ustvarjalnih mest 8 — 8
Nesnovna kulturna dediščina človeštva 24 — 24

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Japan«. UNESCO. Pridobljeno 8. maja 2017.
  2. ↑ »UNESCO World Heritage Centre The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  3. ↑ Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area
  4. ↑ Himeji-jo
  5. ↑ Yakushima
  6. ↑ Shirakami-Sanchi
  7. ↑ Historic Monuments of Ancient Kyoto (Kyoto, Uji and Otsu Cities)
  8. ↑ Historic Villages of Shirakawa-go and Gokayama
  9. ↑ Hiroshima Peace Memorial (Genbaku Dome)
  10. ↑ Itsukushima Shinto Shrine
  11. ↑ Historic Monuments of Ancient Nara
  12. ↑ Shrines and Temples of Nikko
  13. ↑ Gusuku Sites and Related Properties of the Kingdom of Ryukyu
  14. ↑ Sacred Sites and Pilgrimage Routes in the Kii Mountain Range
  15. ↑ Shiretoko
  16. ↑ Iwami Ginzan Silver Mine and its Cultural Landscape
  17. ↑ Hiraizumi – Temples, Gardens and Archaeological Sites Representing the Buddhist Pure Land
  18. ↑ Ogasawara Islands
  19. ↑ Fujisan, sacred place and source of artistic inspiration
  20. ↑ Tomioka Silk Mill and Related Sites
  21. ↑ Sites of Japan’s Meiji Industrial Revolution: Iron and Steel, Shipbuilding and Coal Mining
  22. ↑ The Architectural Work of Le Corbusier, an Outstanding Contribution to the Modern Movement
  23. ↑ Sacred Island of Okinoshima and Associated Sites in the Munakata Region
  24. ↑ Hidden Christian Sites in the Nagasaki Region
  25. ↑ Mozu-Furuichi Kofun Group: Mounded Tombs of Ancient Japan
  26. ↑ Amami-Oshima Island, Tokunoshima Island, Northern part of Okinawa Island, and Iriomote Island
  27. ↑ Jomon Prehistoric Sites in Northern Japan
  28. ↑ The Sado complex of heritage mines, primarily gold mines
  29. ↑ Temples, Shrines and other structures of Ancient Kamakura
  30. ↑ Hikone-Jo (castle)
  31. ↑ Asuka-Fujiwara: Archaeological sites of Japan’s Ancient Capitals and Related Properties
  32. ↑ The Sado complex of heritage mines, primarily gold mines
  33. ↑ Hiraizumi – Temples, Gardens and Archaeological Sites Representing the Buddhist Pure Land (extension)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_na_Japonskem&oldid=6357584«