Pojdi na vsebino

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madžarskem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lokacije območij svetovne dediščine na Madžarskem

Svetovna dediščina Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.[1] Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine zgradb in najdišča (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.[2] Madžarska je konvencijo sprejela 15. julija 1985, zaradi česar so njena zgodovinska mesta upravičena do vključitve na seznam.[3]

Od leta 2021 je na Madžarskem osem območij svetovne dediščine, od katerih je sedem kulturnih območij, ena, Jame Aggteleškega krasa in slovaškega krasa, pa je naravno območje. Prvi dve mesti na Madžarskem sta bili dodani na seznam na 11. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo v Parizu v Franciji leta 1987. Eno od teh dveh lokacij je bila vas Hollókő, drugo Budimpešta, bregovi Donave z okrožjem Budimskega gradu (zadnje območje je bilo leta 2002 razširjeno).[4] Zadnje območje, dodano na seznam, je zgodovinska vinorodna kulturna krajina Tokaj, uvrščena na seznam leta 2002. Leta 2003 je bilo vseh osem območij preimenovanih v sedanja imena, navedena spodaj.[5] Dve strani sta transnacionalni. Kulturna krajina Fertö / Nežidersko jezero si deli z Avstrijo, Jame Aggteleškega krasa in slovaškega krasa pa s Slovaško. Poleg tega je na madžarskem poskusnem seznamu deset območij.

Mesta svetovne dediščine[uredi | uredi kodo]

Unesco navaja območja po desetih merilih; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.[6]

  * Transnational site
World Heritage Sites
Ime Slika Lokacija Leto vpisa Kriterij Opis
Budimpešta, vključno z obrežjem Donave, četrtjo Budimskega gradu in avenijo Andrássy Fisherman's Bastion as seen from the Pest side of the Danube River Budimpešta 1987 400bis; ii, iv (kulturno) Budimpešta je nastala z združitvijo treh mest, Budim, Pešta in Óbuda, v 19. stoletju. Budimski grad je v 13. stoletju zgradil ogrski kralj Béla IV. Ogrski. V Grajski četrti so stavbe v gotskem in baročnem slogu. Stavbe v Pešti so v slogu historicizma in Art nouveau. Avenija Andrássy, ki je bila leta 2002 dodana kot podaljšek svetovne dediščine, je bila zgrajena v poznem 19. stoletju in je zaznamovala preobrazbo Budimpešte v sodobno metropolo. Podzemna železnica Millennium, ki teče pod avenijo, je bila prva podzemna železnica v celinski Evropi in deluje od leta 1896.[7]
Stara vas Hollókő in njena okolica Village houses on both sides of a cobbled road Nógrád (županija) 1987 401rev; v (kulturno) Hollókő je tradicionalna vas Palócijev, ki je podskupina Madžarov. Razvila se je predvsem v 17. in 18. stoletju in je bila namerno ohranjena kot živ primer podeželskega življenja pred kmetijsko revolucijo 20. stoletja.[8]
Jame Aggteleškega krasa in slovaškega krasa* Inside a cave, dripstone formations and a path for visitors Severna Madžarska 1995, 2000, 2008 725ter; viii (naravno) Območje obsega 712 jam na Madžarskem in Slovaškem. Predstavljajo značilen kraški sistem zmernega pasu. Sedimenti in fosili v jamah kažejo geološke zapise subtropskih in tropskih podnebnih razmer pozne krede in zgodnjega terciarja ter pleistocenske poledenitve. Leta 2000 je bila kot razširitev lokacije dodana ledena jama Dobšiná na slovaški strani. Leta 2008 je prišlo do spremembe meja območja na madžarski strani.[9][10]
Benediktinska opatija v Pannonhalmi Aerial view of the abbey, which is surrounded by forest Pannonhalma, Győr-Moson-Sopron (županija) 1996 758; iv, vi (kulturno) Benediktinski menihi so ustanovili opatijo leta 996. Imela je pomembno vlogo pri širjenju krščanstva na Madžarskem in v srednji Evropi. Samostanski kompleks je skozi stoletja doživel več preobrazb. Najstarejše obstoječe stavbe izvirajo iz 13. stoletja s poznejšimi dodatki v gotskem, baročnem in romantičnem slogu. Tisočletni spomenik je bil zgrajen na osrednjem griču leta 1896 v počastitev tisočletnice madžarske osvojitve dežele.[11]
Narodni park Hortobágy—Puszta A herd of grey cattle with long horns Borsod-Abaúj-Zemplén (županija), Heves (županija), Hajdú-Bihar (županija) in Jász-Nagykun-Szolnok (županija) 1999 474rev; iv, v (kulturno) Narodni park Hortobágy je obsežno območje ravnin in mokrišč v Veliki madžarski nižini. Območje so tisočletja uporabljali nomadski pastirji, z najstarejšimi grobnimi gomilami (kurgani) iz leta 2000 pred našim štetjem. Konec 9. stoletja našega štetja so v Panonsko nižino prišli Madžari in poselili območje, vendar so od 14. stoletja naselja izginila. V sodobnem času območje skoraj nima stalnih prebivalcev, ampak se v poletni sezoni uporablja za pašo. Med redkimi umetnimi stavbami na ravnicah je devetločni most, ki je bil zgrajen v prvi polovici 19. stoletje.[12]
Zgodnjekrščanska nekropola v Pécsu (Sopianae) Preserved foundations of a building Pešta (županija) 2000 853rev, iii, iv (kulturno) Zgodnjekrščanska nekropola rimskega provincialnega mesta Sopianae na mestu današnjega Pécsa je bila zgrajena v 4. stoletju. Grobnice so bile zgrajene pod zemljo in bogato okrašene s poslikavami s krščansko tematiko. Več grobov je imelo nad zemljo postavljene spominske kapele.[13]
Kulturna krajina Fertő/Nežidersko jezero* Sunset over the lake Győr-Moson-Sopron (županija) 2001 772rev; v (kulturno) Območje Fertö/Nežidersko jezero so že osem tisočletij zasedala različna ljudstva. Prvotno omrežje mest in vasi sega v 12. in 13. stoletje. V 18. in 19. stoletju je bilo zgrajenih več palač. Dediščino si deli z Avstrijo.[14]
Vinorodna kulturna krajina Tokaj Hill with vineyards Borsod-Abaúj-Zemplén (županija) 2002 1063; iii, v (kulturno) TVinska regija Tokaj leži v hribih severovzhodne Madžarske. Uradno jo je leta 1737 ustanovil Karel VI. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, čeprav dokumentirana proizvodnja vina sega v leto 1561. Je kulturna krajina, povezana s pridelavo vin Tokaji, z vinogradi, kmetijami, vasmi, majhnimi mesti in vinskimi kletmi.[15]

Poskusni seznam[uredi | uredi kodo]

In addition to sites inscribed on the World Heritage list, member states can maintain a list of tentative sites that they may consider for nomination. Nominations for the World Heritage list are only accepted if the site was previously listed on the tentative list.[16] Od 2021, Hungary recorded ten sites on its tentative list.[3]

Tentative World Heritage Sites
Ime Slika Lokacija Leto vpisa Kriterij Opis
Le Château-fort médiéval d'Esztergom Church and fortifications on a hill Komárom-Esztergom (županija) 1993 (kulturno) Srednjeveški grad-utrdba Esztergom, zgrajen v 10. in 11. stoletju, je bil kraljevi sedež do leta 1249. Je simbol madžarskega krščanstva. Povečali so ga v zgodnjem gotskem slogu in kasneje gostili renesančne umetnike.[17][18]
Jame termalno kraškega sistema Budima Budimpešta 1993 viii (naravno) Šest jam pod hribom Budim, ki so vir termalne vode. V "kristalni" jami Jozsef-hegy je ena največjih hidrotermalnih komor na svetu.[19]
Državno posestvo kobilarne Mezőhegyes Black horse of Nonius breed Békés (županija) 2000 iii, iv (kulturno) Kobilarno je leta 1784 ustanovil cesar Jožef II. Habsburško-Lotarinški Je velika farma, ki se osredotoča na tri pasme konj: Nonius, Gidran in Furioso-Severnica. Večina arhitekturnih elementov na kmetiji je iz konca 18. stoletja.[20][21]
Fosili Ipolytarnóc Entrance to the museum in shape of a tree trunk Nógrád (županija) 2000 vii, viii (naravno) Najdišče fosilov je bilo prvič znanstveno raziskano leta 1836. Vsebuje ostanke plitvega morja iz poznega oligocena in zgodnjega miocena. Sedimente so pred 19 milijoni let prekrile vulkanske kamnine, kar jih je pomagalo ohraniti. Zobje morskega psa, odtisi listov in okamnela drevesa so med najpomembnejšimi fosili tega najdišča.[22]
Sistem utrdb na sotočju rek Donave in Váha v Komárno – Komárom** Fortress wall with a gate Komárom-Esztergom (županija) 2007 i, ii, iv, v (kulturno) Mesti Komárno na Slovaškem in Komárom na Madžarskem sta ob sotočju rek Donave in Váh. Zaradi strateške lege se je okoli tega območja skozi stoletja razvijal utrdbeni sistem. Madžarski del najdišča obsega tri utrdbe iz poznega 19. stoletja, utrdbo Monoštor, trdnjavo Csillag in utrdbo Igmandi.[23][24]
Neodvisna predmoderna arhitektura Ödöna Lechnerja Museum of Applied Arts building with decorated facade and roof Budimpešta, Bács-Kiskun (županija) 2008 i, ii, iii, iv (kulturno) Ta nominacija obsega pet stavb madžarskega arhitekta Ödöna Lechnerja, ki je s kombinacijo madžarskih slogov in vzhodne ornamentike razvil edinstven umetniški izraz. Deloval je konec 19. in v začetku 20. stoletja. Na sliki je Muzej uporabnih umetnosti v Budimpešti.[25]
Mreža stavb podeželske dediščine na Madžarskem več lokacij 2017 ii, iii, vi (kulturno) Madžarska mreža podeželskih hiš je bila ustanovljena sredi 20. stoletja. Je celota pristnih ljudskih stavb večinoma iz 18. do 20. stoletja in obsega več sto hiš po vsej državi.[26]
Kraljevski sedeži v Esztergomu, Visegrád z nekdanjim kraljevim gozdom v gori Pilis Visegrád castle from above Pešta (županija), Komárom-Esztergom (županija) 2017 ii, iii, iv, v (kulturno) Na kraljevi grad v Esztergomu (kraljev sedež do leta 1249) in višegrajsko palačo (kraljev sedež od leta 1323 do 1410. let) je vplivala umetnost iz Italije in Francije, od pozne gotike do renesanse. Kraljevi gozd je bil lovišče in vsebuje ostanke kraljevih dvorcev in samostanov
Leseni zvoniki v Zgornjem Potisju Wooden bell-tower right of a church with a white facade Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija) 2017 ii, iii, iv (kulturno) Ta nominacija zajema sedem lesenih zvonikov, ki so bili zgrajeni v 17. in 18. stoletju. Les je bil uporabljen kot gradbeni material, saj je bilo območje obubožano med osmansko vladavino in ker so krščanske kongregacije, ki so bile med reformacijo in protireformacijo izgnane iz svojih prejšnjih cerkva, potrebovale nove bogoslužne prostore. Sosednje lesene cerkve so bile pozneje ali prezidane v kamnu ali pa prestavljene v vaški muzej na prostem. Na sliki je stolp v Nyírbátorju, zgrajen okoli leta 1640.[27]
Kulturna krajina Balatona Mainson and the park from above Veszprém (županija), Zala (županija) 2017 iv, v, vii (mešano) Ta nominacija zajema naravne in kulturne znamenitosti okoli Blatnega jezera: polotok Tihany, kotlino Tapolca, kotlino Káli, jezero Hévíz, palačo Festetics v Keszthelyju (na sliki), kmetijo Georgikon in zgodovinsko četrt Balatonfüred. Del poskusnega območja je zaščiten kot narodni park Balatonsko višavje.[28]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2016. Pridobljeno 17. septembra 2010.
  2. ↑ »Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Hungary«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 12. julija 2014.
  4. ↑ »Report of the Rapporteur«. UNESCO World Heritage Centre. 20. januar 1988. Arhivirano iz spletišča dne 31. julija 2014. Pridobljeno 12. julija 2014.
  5. ↑ »Committee Decisions 27 COM 8C.2 – Changes to Names of Existing Properties in Austria, Hungary and Slovakia«. UNESCO World Heritage Centre. 10. december 2003. Arhivirano iz spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 12. julija 2014.
  6. ↑ »UNESCO World Heritage Centre The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  7. ↑ »Budapest, including the Banks of the Danube, the Buda Castle Quarter and Andrássy Avenue«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  8. ↑ »Old Village of Hollókő and its Surroundings«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  9. ↑ »Caves of Aggtelek Karst and Slovak Karst«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 6. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  10. ↑ »Decision – 32COM 8B.48 – Examination of nominations and minor modifications to the boundaries of naturel, mixed and cultural properties to the World Heritage List – Caves of Aggtelek Karst and Slovak Karst (HUNGARY / SLOVAKIA)«. UNESCO World Heritage Centre. 31. marec 2009. Arhivirano iz spletišča dne 20. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  11. ↑ »Millenary Benedictine Abbey of Pannonhalma and its Natural Environment«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  12. ↑ »Hortobágy National Park – the Puszta«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  13. ↑ »Early Christian Necropolis of Pécs (Sopianae)«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  14. ↑ »Fertö / Neusiedlersee Cultural Landscape«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  15. ↑ »Tokaj Wine Region Historic Cultural Landscape«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  16. ↑ »Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2016. Pridobljeno 12. julija 2014.
  17. ↑ »Le Château-fort médiéval d'Esztergom«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 13. avgusta 2020. Pridobljeno 18. januarja 2021.
  18. ↑ »Royal Seats in Esztergom, Visegrád with the former Royal Wood in the Pilis Mountain«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 6. avgusta 2020. Pridobljeno 18. januarja 2021.
  19. ↑ »Caves of the Buda Thermal Karst System«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2021. Pridobljeno 18. januarja 2021.
  20. ↑ »State Stud-Farm Estate of Mezőhegyes«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2021. Pridobljeno 18. januarja 2021.
  21. ↑ Hartley Edwards, Elwyn (1994). The Encyclopedia of the Horse. Dorling Kindersley. str. 155. ISBN 978-0-7513-0115-1.
  22. ↑ »The Ipolytartnóc Fossils«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 31. oktobra 2020. Pridobljeno 18. januarja 2021.
  23. ↑ »System of Fortifications at the Confluence of the Rivers Danube and Váh in Komárno – Komárom«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 18. januarja 2021.
  24. ↑ »System of Fortifications at the Confluence of the Rivers Danube and Váh in Komárno – Komárom«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 12. avgusta 2020. Pridobljeno 18. januarja 2021.
  25. ↑ »Ödön Lechner's independent pre-modern architecture«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 2. oktobra 2020. Pridobljeno 18. januarja 2021.
  26. ↑ »The Network of Rural Heritage Buildings in Hungary«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 6. avgusta 2020. Pridobljeno 18. januarja 2021.
  27. ↑ »Wooden bell-towers in the Upper Tisza-Region«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 18. januarja 2021.
  28. ↑ »Balaton Uplands Cultural Landscape«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 18. januarja 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madžarskem
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_na_Madžarskem&oldid=6237971«