Pojdi na vsebino

Sid Vicious

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sid Vicious
Portret
Osnovni podatki
Rojstno imeJohn Simon Ritchie
Znan tudi kotSid Vicious
Rojstvo10. maj 1957({{padleft:1957|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2][3]
Lewisham[d], Združeno kraljestvo
Smrt2. februar 1979({{padleft:1979|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1][2][3] (21 let)
Manhattan, ZDA
SlogiPunk
Poklicglasbenik, basovski kitarist
Glasbilabas kitara, vokal, bobni, tamburin
Leta delovanja1976–1979
ZaložbaVirgin
Prepoznavni instrumentiFender Precision Bass (American Classic)

John Simon Ritchie (bolj znan kot Sid Vicious), angleški punk glasbenik, * 10. maj 1957, London, Anglija, † 2. februar 1979, New York, ZDA.

Sid je bil basist angleške punk skupine Sex Pistols. Igral je tudi bobne pri skupini Siouxie and the Banshees in pel pri Vicious White Kids

Otroštvo

[uredi | uredi kodo]

Sid je bil rojen v Londonu mami Anne Ritchie (roj. McDonald) in očetu Johnu Ritchie-ju. John (oče) je bil stražar Buckinghamske palače in profesionalni trobentač Londonske jazz scene. Kmalu po Sidovem rojstvu se je oče odselil, z mamo pa se je Sid preselil na otok Ibizo. Poročila se je s Christopher Beverly-jem in se do?? leta 1965 preselila nazaj v domači kraj Kent. Sid je po svojem očimu prevzel priimek in se preimenoval v John Beverly.

Leta 1968 je Christopher umrl in z mamo sta se preselila v najeto stanovanje v Tunbridge Wells, kjer je tudi obiskoval šolo Sandown Court School. Okoli leta 1971 sta se spet selila - v londonsko četrt Hackney. Večkrat je obiskal kraj Somerset, kjer je kot »študent« obiskoval šolo Clevedon Secondary Modern school, kjer je tudi spoznal svojega najboljšega prijatelja, Johnny-ja Rottna (John Lydon).

S svojim novim prijateljem Johnom sta večkrat na cesti prosjačila za denar tako, da sta tolkla po tamburinu in preigravala pesmi Alice Cooperja, vendar so jima ljudje plačevali zato, da sta utihnila. Nekega dne jima je nek starec dal »three bob« (3 šilinge) in skupaj so plesali.

Izvor vzdevka

[uredi | uredi kodo]

John je redno prihajal na obisk k Johnu (torej Sid k Rotten-u), kjer so se igrali z njegovim hrčkom, ki mu je bilo ime Sid. Ob tem so poslušali Lou Reedovo pesem Vicious. Johna? je Sid ugriznil (hrček človeka), nakar je se je zadrl: » Your Sid is vicious!«, kar pomeni »tvoj Sid je zloben«. Lydon se je zasmejal in drugemu Johnu nadel vzdevek Sid Vicious.

Glasbena kariera

[uredi | uredi kodo]

Sid je torej začel s tamburinom. Z Lydonom sta takrat ustanovila skupino The Gang of Johns (skupina Johnov), v kateri se z glasbo niso preveč ukvarjali. Malo resneje se je začel »ukvarjati« z glasbo, ko je Lydon ustanovil novo skupino, Sex Pistols.

Sex Pistols

[uredi | uredi kodo]

Ko so iz Pistolsov nagnali prejšnjega basista Glena Matlocka, je bil Sid povabljen, da prevzame njegovo mesto. Čeprav ni imel pojma o igranju bas kitare, je povabilo sprejel. Na koncertih so njegov kabel večkrat izključili, Sidov del pa je igral kitarist Steve Jones. Sid je prav tako pripomogel k dolgim bojem z založbo EMI in izdal studijski album Never Mind The Bollocks (na katerem je bil njegov kabel prav tako več ali manj izključen), ki se je povzpel na prvo mesto britanskih glasbenih lestvic. Pogodbo z založbo so podpisali pred Buckinghamsko palačo in takrat povzročili pravi kaos. Seveda se pogodba ni izšla najbolje, zato so jo prekinili in novo podpisali z Virgin Records.

Diskografija

[uredi | uredi kodo]

Sid Vicious

[uredi | uredi kodo]
  • My Way/Something Else/C’mon Everybody (1979, 12”, Barclay, Barclay 740 509)
  • Sid Sings (1979, LP, Virgin, V2144)
  • Live (1980, LP, Creative Industry Inc., JSR 21)
  • Vicious Burger (1980, LP, UD-6535, VD 6336)
  • Love Kills N.Y.C. (1985, LP, Konexion, KOMA 788020)
  • The Sid Vicious Experience - Jack Boots and Dirty Looks (1986, LP, Antler 37)
  • The Idols With Sid Vicious (1993, CD, Last Call Records, LC22289)
  • Never Mind the Reunion Here’s Sid Vicious (1997, CD)
  • Sid Dead Live (1997, CD, Anagram, PUNK 86)
  • Sid Vicious Sings (1997, CD)
  • Vicious & Friends (1998, CD, Dressed To Kill Records, Dress 602)
  • Better (to provoke a reaction than to react to a provocation) (1999, CD, Almafame, YEAAH6)
  • Probably His Last Ever Interview (2000, CD, OZIT, OZITCD62)
  • Better (2001, CD)
  • Vive Le Rock (2003, 2CD)
  • Too Fast To Live... (2004, CD)
  • Naked & Ashamed (7”, Wonderful Records, WO-73)
  • Sid Live At Max’s Kansas City (LP, JSR 21)
  • Sid Vicious (LP, Innocent Records, JSR 21)
  • Sid Vicious McDonald Bros. Box (3CD, Sound Solutions, 003)

Sid and Nancy

[uredi | uredi kodo]
  • Love Kills (1986, LP, MCA, MCG 6011)

Sid Vicious/Eddie Cochran

[uredi | uredi kodo]
  • Sid Vicious v’s Eddie Cochran - The Battle Of The Rockers (LP, Jock, LP 6)

Sid Vicious/Elvis Presley

[uredi | uredi kodo]
  • Cult Heroes (1993, CD)

Vicious White Kids

[uredi | uredi kodo]
  • The Vicious White Kids (1987, LP, Ritchie 1)
  • Vicious White Kids (2001, CD, Sanctuary, CMRCD372)

Sex Pistols

[uredi | uredi kodo]

Film

[uredi | uredi kodo]
  1. Sex Pistols Number One (1976, dir. Derek Jarman)
  2. Will Your Son Turn into Sid Vicious? (1978)
  3. Mr. Mike's Mondo Video (1979, dir. Michael O'Donoghue)
  4. The Punk Rock Movie (1979, dir. Don Letts)
  5. The Great Rock'n'Roll Swindle (1980, dir. Julian Temple, VHS/DVD)
  6. DOA (1981, dir. Lech Kowalski)
  7. Buried Alive (1991, Sex Pistols)
  8. Decade (1991, Sex Pistols)
  9. Bollocks to Every (1995, Sex Pistols)
  10. Filth to Fury (1995, Sex Pistols)
  11. Classic Chaotic (1996, Sex Pistols)
  12. Kill the Hippies (1996, Sex Pistols, VHS)
  13. The Filth and The Fury (2000, dir. Julien Temple, VHS/NTSC/DVD)
  14. Live at the Longhorn (2001, Sex Pistols)
  15. Live at Winterland (2001, Sex Pistols, DVD)
  16. Never Mind the Bollocks Here's the Sex Pistols (2002, Sex Pistols, VHS/DVD)
  17. Punk Rockers (2003, Sex Pistols, DVD)
  18. Blood on the Turntable: The Sex Pistols (2004, dir. Steve Crabtree)
  19. Music Box Biographical Collection (2005, Sex Pistols, DVD)
  20. Punk Icons (2006, Sex Pistols, DVD)
  21. Chaos! Ex Pistols Secret History: The Dave Goodman Story (2007, Sex Pistols, DVD)
  22. Pirates of Destiny (2007, dir. Tõnu Trubetsky, DVD)
  23. Rock Case Studies (2007, Sex Pistols, DVD)
  24. In Search of Sid (2009, BBC Radio 4, Jah Wobble)[4]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Anne Beverley, The Sid Vicious Family album (1980, Virgin Books)
  • Gerald Cole, Sid And Nancy (1986, Methuen)
  • Alex Cox & Abbe Wool, Sid And Nancy (1986, Faber and Faber)
  • Keith Bateson and Alan Parker, Sid’s Way (1991, Omnibus Press)
  • Tom Stockdale, Sid Vicious. They Died Too Young (1995, Parragon)
  • Malcolm Butt, Sid Vicious. Rock‘n’Roll Star (1997, Plexus)
  • David Dalton, El Sid (1998, St. Martin’s Griffin)
  • Sid Vicious, Too Fast To Live...Too Young to Die (1999, Retro Publishing)
  • Alan Parker, Vicious. Too Fast To Live... (2004, Creation Books)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Record #130389161 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 SNAC — 2010.
  3. ↑ 3,0 3,1 Find a Grave — 1996.
  4. ↑ Silvia, Pingitore (7. maj 2020). »Interview with post-punk legend Jah Wobble about music, Sid Vicious, star signs, Brexit and everything else you can think of«. the-shortlisted.co.uk (v britanski angleščini). Pridobljeno 16. julija 2022.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sid Vicious.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sid_Vicious&oldid=6121084«