Silion

Silion Σύλλιον
Mestna vrata Siliona
Silion Σύλλιον Geografska lokacija: Turčija
Lokacija	Provinca Antalya,  Turčija
Regija	Pamfilija
Koordinati	36°59′33″N 30°59′23″E
Tip	Naselje
Druge informacije
Stanje	v ruševinah

Silion (grško Σύλλιον, latinizirano: Síllion), v bizantinskem obdobju Sileum ali Sileon (grško Συλλαῖον, latinizirano: Syllaíon), je bila pomembna trdnjava v bližini Ataleje v Pamfiliji na sredozemski obali Anatolije. Izvirno pamfilsko ime trdnjave je bilo Selivijs in je morda izviralo iz hetitskega Salavasi. Njeno sodobno turško ime je Yanköy Hisarı ali Asar Köy.

Antika

V antiki je bilo mesto relativno nepomembno. Po eni od legend so ga kot kolonijo ustanovili priseljenci iz Argosa, po drugi pa, da so ga skupaj s Sidejem in Aspendom ustanovili vidci Mops, Kalh in Amfiloh po trojanski vojni. Mesto kot Sileion prvi omenja Skilaks leta 500 pr. n. št. Leta 469 pr. n. št. je mesto kot Silion postalo del delsko-atiške pomorske zveze. Omenjeno je v atenskih seznamih obdarovalcev okoli leta 450 pr. n. št. in leta 425 pr. n. št., potem pa izgine iz zgodovinskih zapisov do leta 333 pr. n. št., ko naj bi ga neuspešno oblegal Aleksander Veliki. Po Arijanovi Anabazi o Aleksandru Velikemu je bilo mesto, zapisano kot Silion, dobro utrjeno in imelo močno garnizijo plačancev in "domačih barbarov", tako da je moral Aleksander v stiski s časom svoj prvi poskus osvojitve opustiti.

Mesto je bilo pod Selevkidi obsežno prezidano, zlasti gledališče. V poznejših časih, ko je večina zahodne Anatolije pripadla Pergamskemu kraljestvu, je Silion po odločitvi rimskega senata ostal svobodno mesto.

Denar

Mesto je potrjeno nepretrgano kovalo lasten denar od zgodnjega 3. stoletja pr. n. št. do vladavine rimskega cesarja Avrelijana v 270. letih n. št. Srebrne tetradrahme aleksandrijskega in lizimaškega tipa so kovali med letoma 281 in 190 pr. n. št., ob njih pa še mestne bronaste kovance. Na kovancih iz 3. stoletja pr. n. št. je bila običajno bradata glava ali stoječa figura, ki jo je mogoče prepoznati kot Apolona, ali strela in napis ΣΕΛΙΙΙΣ, ki je domače pamfilsko ime mesta. Pod rimsko oblastjo so kovanci vsebovali iste motive, vendar z napisom, heleniziranim v CILLYEON.

Bizantinsko obdobje

Ostanki bizantinske zgradbe na akropoli Siliona

V bizantinskem obdobju je mesto postalo relativno pomembno. Omenja se kot kraj uničenja arabske flote v nevihti konec leta 677 ali 678 po neuspešnem arabskem obleganju Konstantinopla. Kot eno glavnih utrjenih območij v tem delu Anatolije je postalo sedež cesarskega predstavnika (ek prosōpou), ki je dopolnjeval stratega pomorske Kibireotske teme. Silion se je nahajal tudi na začetku velike javne ceste, ki je povezovala južno obalo Anatolije prek Amorija in Nikeje z Bitinijo in prestolnico Konstantinoplom. Kot tak je postajal pomembnejši od tradicionalne lokalne metropole Perge in nekje med letoma 787 in 815 postal sedež lokalnega škofa. Leta 1207 je mesto skupaj s Pamfilijo padlo pod oblast Seldžukov.

Pomembni meščani

• Anton mlajši, okoli leta 821 do 829 ek prosōpou Siliona in svetnik.
• Patriarh Konstantin II. Konstantinopelski, škof Siliona.
• Patriarh Anton I. Konstantinopelski, rojen v Silionu.

Arheološki ostanki

Ruševine Siliona so iz helenističnega, rimskega, bizantinskega in delno seldžuškega obdobja. Med njimi so ostanki mestnih vrat, stadiona, amfiteatra in odeona, templja, cisterne za vodo in telovadnice. Velik del mesta ogrožajo zemeljski plazovi, saj se mesto nahaja na vrhu skalnate planote.

• 
  Bastion
• 
  Bizantinska zgradba
• 
  Podrto gledališče in odeon
• 
  Pogled z vrha hriba
• 
  Mestna vrata
• 
  Helenistična zgradba
• 
  Srednjeveški grad
• 
  Stadion
• 
  Obzidje
• 
  Majhna cerkev
• 
  Mošeja
• 
  Vodovod

Viri

• Kazhdan, Alexander, ur. (1991). Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford University Press. str. 1980. ISBN 978-0-19-504652-6.
• Lang, Gernot (2003). Klassische antike Stätten Anatoliens, Band II: Larissa-Zeleia. Books on Demand GmbH. str. 439–443. ISBN 978-3-8330-0068-3.
• Niewöhner, Philipp (2007). »Archäologie und die "Dunklen Jahrhunderte" im byzantinischen Anatolien«. V Henning, Joachim (ur.). Post-Roman Towns, Trade and Settlement in Europe and Byzantium, Vol. 2: Byzantium, Pliska, and the Balkans. Walter de Gruyter. str. 130–131. ISBN 978-3-11-018358-0.