Spekter vodikovega atoma
Spekter vodikovega atoma sestavljajo skupine spektralnih črt v emisijskem spektru ali absorpcijskem spektru atomarnega vodika. Vodikov spekter je nezvezen. Valovne dolžine dobimo iz Rydbergove formule.
Fizikalne osnove
[uredi | uredi kodo]Spektralne črte nastanejo pri preskokih elektronov med posameznimi energetskimi nivoji. Črte lahko damo v skupine, ki jih imenujemo spektralne serije. V vsaki seriji so črte, ki nastanejo pri prehodih elektronov med določeno notranjo tirnico in zunanjimi tirnicami. Posamezne črte ločimo med seboj z oznakami, ki so grške črke. Tako ima črta določene serije z največjo valovno dolžino oznako alfa (n. primer za Lymanovo črto je to Lyman-alfa ali Ly-α kar pomeni prehod med tirnicama z n = 2 in tirnico z n = 1). Nekatere črte v spektru vodika ne spadajo v nobeno spektralno serijo. Takšna je črta pri 21 cm, ki pripada bolj redkemu hiperfinemu prehodu [1]. Fina struktura se kaže tudi v tem, da posamezne črte iz spektra razpadejo na dve črti, kar je posledica relativističnih popravkov [2]. Omenjene spektralne serije lahko opazujemo tudi v laboratoriju. Rydbergova formula, ki služi za izračun energetskih nivojev v Bohrovem modelu je:
kjer je
- končni energetski nivo
- prvotni (začetni) energetski nivo ()
- Rydbergova konstanta
Serije
[uredi | uredi kodo]Pri prehodih elektrona iz višjega energijskega nivoja na neki nižji energijski nivo dobimo naslednje serije spektralnih črt :
- Lymanovo serijo pri prehodu na tirnico z n = 1
- Balmerjevo serijo pri prehodu na tirnico z n = 2
- Paschenovo serijo pri prehodu na tirnico z n = 3
- Brackettovo serijo pri prehodu na tirnico z n = 4
- Pfundovo serijo pri prehodu na tirnico z n = 5
- Humphreyjevo serijo pri prehodu na tirnico z n = 6
Lymanova serija
[uredi | uredi kodo]Lymanova serija se imenuje po ameriškem fiziku in spektroskopistu Theodorju Lymanu (1874–1954) v letih od 1906 do 1914. Vse črte Lymanove serije ležijo v ultravijoličnem delu spektra.[3]
λ (nm) | |
---|---|
2 | 122 |
3 | 103 |
4 | 97,2 |
5 | 94,9 |
6 | 93,7 |
91.1 |
Balmerjeva serija
[uredi | uredi kodo]Balmerjeva serija se imenuje po švicarskem matematiku in fiziku Johannu Jakobu Balmerju (1825–1898), ki jo je odkril leta 1885. Najprej so črte v spektru označevali kot H-α H-β, H-γ.[4] Štiri črte so v vidnem delu spektra. Del Balmerjeve serije se lahko vidi v spektru Sonca.
λ (nm) | |
---|---|
3 | 656 |
4 | 486 |
5 | 434 |
6 | 410 |
7 | 397 |
365 |
Paschenova serija
[uredi | uredi kodo]Paschenova serija se imenuje po nemškem fiziku Friedrichu Paschenu (1865–1947).
Vse črte Paschenove serije ležijo v infrardečem delu spektra.[5]
λ (nm) | |
---|---|
4 | 1870 |
5 | 1280 |
6 | 1090 |
7 | 1000 |
8 | 954 |
820 |
Brackettova serija
[uredi | uredi kodo]Brackettova serija se imenuje po ameriškem fiziku in spektroskopistu Fredericku Sumnerju Brackettu (1896–1988), ki jo je odkril v letu 1922.
λ (nm) | |
---|---|
5 | 4050 |
6 | 2630 |
7 | 2170 |
8 | 1940 |
9 | 1820 |
1460 |
Pfundova serija
[uredi | uredi kodo]Pfundova serija se imenuje po ameriškem fiziku in spektroskopistu Augustu Hermanu Pfundu (1879–1949), ki jo je odkril v letu 1924.[6]
λ (nm) | |
---|---|
6 | 7460 |
7 | 4650 |
8 | 3740 |
9 | 3300 |
10 | 3040 |
2280 |
Humphreyjeva serija
[uredi | uredi kodo]Humphreyjeva serija se imenuje po ameriškem fiziku Curtisu Judsonu Humphreyu (1898–1986), ki jo je odkril v letu 1924.
λ (nm) | |
---|---|
7 | 12400 |
8 | 7500 |
9 | 5910 |
10 | 5130 |
11 | 4670 |
3280 |
Naslednje serije
[uredi | uredi kodo]Vse naslednje serije v vodikvem spektru nimajo posebnih imen. Črte postajajo šibkejše, kar kaže na to, da so preskoki na višje eletronske tirnice vse redkejši.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »The Hydrogen 21-cm Line«. Hyperphysics. Georgia State University. 30. oktober 2004. Pridobljeno 18. marca 2009.
- ↑ Liboff, Richard L. (2002). Introductory Quantum Mechanics. Addison-Wesley. ISBN 0-8053-8714-5.
- ↑ Lyman, Theodore (1906). »The Spectrum of Hydrogen in the Region of Extremely Short Wave-Length«. Memoirs of the American Academy of Arts and Sciences. New Series. str. 125–146. ISSN 0096-6134.
- ↑ Balmer, J. J. (1885). »Notiz uber die Spectrallinien des Wasserstoffs«. Annalen der Physik. str. 80–87. doi:10.1002/andp.18852610506. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. decembra 2019. Pridobljeno 20. julija 2010.
- ↑ Paschen, Friedrich (1908). »Zur Kenntnis ultraroter Linienspektra. I. (Normalwellenlängen bis 27000 Å.-E.)«. Annalen der Physik. str. 537–570. doi:10.1002/andp.19083321303. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2020. Pridobljeno 20. julija 2010.
- ↑ Pfund, A. H. (1924). »The emission of nitrogen and hydrogen in infrared«. J. Opt. Soc. Am. Zv. 9, št. 3. str. 193–196. doi:10.1364/JOSA.9.000193.
Zunaje povezave
[uredi | uredi kodo]- vodikove spektralne črte (angleško)