Spokornica Magdalena (Donatello)
| Spokornica Magdalena | |
|---|---|
 | |
| Umetnik | Donatello |
| Leto | 1453–1455 |
| Vrsta | les |
| Mere | 188 cm |
| Kraj | Muzej Opera del Duomo, Firence |
Spokornica Magdalena je lesena skulptura Marije Magdalene italijanskega renesančnega kiparja Donatella, nastala okoli leta 1453–1455. Skulptura je bila verjetno naročena za Firenško krstilnico. Predmet je bil sprejet z začudenjem zaradi njegovega realizma brez primere. Zdaj je v Muzeju Opera del Duomo v Firencah.
Donatello je uporabil les belega topola.
Ikonografija
[uredi | uredi kodo]Čeprav je bila Spokornica Magdalena običajna upodobitev številnih samskih likov Marije Magdalene v umetnosti, se Donatellov izmučen lik močno razlikuje od večine upodobitev, ki kažejo lepo mlado žensko v skoraj popolnem zdravju. Spokornica Magdalena je znana po podrobnih in zelo realističnih rezbarijah na kipu. Srednjeveška hagiografija v zahodni cerkvi je povezala lik Marije Magdalene, ki je že povezan z Marijo Betansko in neimenovanim grešnikom maziljenim Jezusom, s svetom Marije Egiptovske. Bila je priljubljena osebnost v vzhodnih cerkvah, ki je bila prostitutka, preden je trideset let preživela v puščavi. Donatellova upodobitev je podobna in je nanjo verjetno vplivala vzhodno pravoslavna ikona Marije Egiptovske, ki prikazuje podoben izmučen lik. Tako je prezrl zahodne legende, po katerih so Marijo v puščavi vsak dan hranili angeli.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Dokumentacije o delu je malo. Najstarejša omemba Spokornice Magdalene je iz leta 1500 in omenja, da je kip postavljen nazaj v krstilnico v Firencah proti jugozahodni steni. Od takrat je bil kip nekajkrat premaknjen: leta 1688 so ga nadomestili s krstilnikom in ga dali v skladišče, leta 1735 so ga zopet preselili nazaj v krstilnico in leta 1912 spet postavili ob jugozahodno steno. Danes, ko so ga premaknili po obnovi, ga je mogoče videti v Sala della Maddalena v Muzeju 'Opera del Duomo v Firencah.[1][2]
Renesančni umetnostni zgodovinar Giorgio Vasari omenja delo v svojem Vite:
»V isti krstilnici, nasproti te grobnice, je viden kip iz lastne roke Donatella, lesena sv. Marija Magdalena v spokorništvu, ki je zelo lep in dobro izveden, kajti s postom in vzdržljivostjo se je posušila do te mere, da vsak del njenega telesa odraža popolno razumevanje človeške anatomije.« [3]
Donatello je delo izdelal, ko je bil star več kot šestdeset let, potem ko je desetletje preživel v Padovi. Datacija je bila ugotovljena posredno na podlagi izvoda iz leta 1455 iz delavnice Neri di Biccija, ki je zdaj v Kolegijskem muzeju v Empoli.
Leta 1500 je bilo delo v mestni krstilnici. Po navedbah italijanskega zgodovinarja ga je videl Karel VIII. Francoski v 1480-ih, ko je v bližini Firenc taboril s svojo vojsko.
Delo je poškodovala poplava reke Arno leta 1966, postopek restavriranja pa je razkril nekaj prvotne barve in pozlate kipa.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Janson, H.W. (1957). Sculpture of Donatello. Zv. 2. Princeton: Princeton University Press. str. 190.
- ↑ Burns, Kevin (27. september 2015). »ArtWay - Penitent Magdalene by Donatello«. Pridobljeno 20. aprila 2017.
- ↑ Vasari, Giorgio (1998) [1550]. The Lives of the Artists. Translated with an Introduction and Notes by Julia Conaway Bondanella and Peter Bondanella. Prevod: Bondanella. Oxford: Oxford University Press. str. 149. ISBN 0-19-283410-X.
- ↑ Dunkelman, Martha Levine (Fall 2005). »Donatello's Mary Magdalen: A Model of Courage and Survival«. Woman's Art Journal. 26 (2): 10–13. JSTOR 3598092.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Cavazzini, Laura (2005). Donatello. Rome: Gruppo Editoriale L'Espresso.
- Janson, H.W. (1957), Sculpture of Donatello, Princeton: Princeton University Press.
- Avery, Charles (1991), Donatello: catalogo completo delle opere, Firenze: Cantini, pp. 130–131
- Pope-Hennessy, John (1986), Donatello, Berlin: Propyläen.
- Strom, Deborah, "A New Chronology for Donatello's Wooden Sculpture" in Pantheon 38 no. 3 (1980) pp. 239–48.
