Pojdi na vsebino

Spomenik neodvisnosti Brazilije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Spomenik neodvisnosti Brazilije
Domače ime Monumento à Independência do Brasil
Spomenik stoji tam, kjer je bila razglašena brazilska neodvisnost
LegaSão Paulo, Brazilija
Koordinati23°34′49″S 46°36′36″W / 23.58028°S 46.61000°W / -23.58028; -46.61000
Ustanovljeno1922 (1922)
Zgrajeno1884 (1884)–1926 (1926)
ArhitektManfredo Manfredi
KiparEttore Ximenes
UpravaSão Paulo

Spomenik neodvisnosti Brazilije (portugalsko Monumento à Independência do Brasil) je spomenik iz granita in brona, ki stoji v Parku neodvisnosti v São Paulu v Braziliji. Znan je tudi kot spomenik Ipiranga (Monumento do Ipiranga) ali oltar domovine (Altar da Pátria). Spomenik stoji na bregovih potoka Ipiranga, na zgodovinskem mestu, kjer je princ regent Peter (kasneje cesar Peter I. Brazilski) 7. septembra 1822 razglasil neodvisnost države.[1][2]

Spomenik sta zasnovala in zgradila italijanski kipar Ettore Ximenes (1855–1926) in italijanski arhitekt Manfredo Manfredi (1859–1927) za praznovanje prve stote obletnice brazilske neodvisnosti leta 1922.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Spomenik neodvisnosti Brazilije ali Oltar domovine, kot ga tudi imenujejo, je bil slovesno odprt leta 1922 za praznovanje stoletnice neodvisnosti Brazilije. Granitni spomenik je okrašen z več bronastimi kipi, ki predstavljajo pomembne trenutke zgodovinskega dogodka, ki je zapečatil usodo naroda.

Spomenik je sestavljen iz sklopa granitnih in bronastih skulptur, ki predstavljajo tri sfere izvršilne oblasti (zvezno, državno in občinsko).

Na levi strani je kip, ki predstavlja Inconfidência Mineira (pod vodstvom Tiradentesa, ki je nameraval ustanoviti republiko v Braziliji), ki se je zgodila leta 1789, na desni strani pa je kip, ki prikazuje pernambuške revolucionarje iz leta 1817, moške, ki so se prav tako borili za ustanovitev republike. Na vrhu, v osrednjem delu spomenika, obstaja interpretacija znamenitega dela slikarja Pedra América, ki simbolizira znameniti krik neodvisnosti.[3]

Spomenik je bil slovesno odprt, še vedno nedokončan, leta 1922, dokončan pa štiri leta kasneje, leta 1926. Leta 1952 so ob spomeniku slovesno odprli grmado s simboličnim ognjem. Je sestavni del urbanega kompleksa Parque da Independência, kjer je tudi spomenik, postavljen leta 1890, v katerem je danes Muzej Ipiranga, poleg Casa do Grito.

Manfredo Manfredi je bil odgovoren za oblikovanje oltarja domovine, oseba, ki ga je izklesala, pa je bil Ettore Ximenes, oba sta bila Italijana, ki sta skupaj oblikovala to, kar poznamo danes.

Kripta

[uredi | uredi kodo]

Znotraj spomenika sta kripta in kapela. Kripta je bila zgrajena leta 1972 za posmrtne ostanke cesarja Petra I. (tudi kralja Portugalske kot Peter IV. Portugalski) in njegovih žena, Marije Leopoldine Avstrijske in Amélie Leuchtenberške. Kripta je posvečena kot katoliška kapela, kot je zahteval takratni vodja brazilske cesarske družine Peter Henrik Orléans-Braganza. Strinjal se je, da se dovoli prenos posmrtnih ostankov njegovih prednikov v spomenik pod pogojem, da se kraj posveti kot katoliški grob, s katoliškim oltarjem, kjer se lahko opravljajo maše. Posmrtni ostanki Petra I. in Amélie Leuchtenberške so bili preneseni iz kraljevega panteona hiše Braganza v Lizboni; medtem ko je bila Marija Leopoldina prestavljena iz cesarskega mavzoleja samostana svetega Antona v Riu de Janeiru.[4]

  • Pogrebna žara Petra I.[a]
    Pogrebna žara Petra I.[a]
  • Obiskovalci
    Obiskovalci
  • Pogrebna žara Marije Leopoldine[b]
    Pogrebna žara Marije Leopoldine[b]
  • Amélieina pogrebna žara[c]
    Amélieina pogrebna žara[c]

Kiparstvo

[uredi | uredi kodo]

Osrednja plošča

[uredi | uredi kodo]
Osrednja reliefna plošča prikazuje Krik Ipirange

Revolucionarji

[uredi | uredi kodo]
  • Zarotniki iz Minas Geraisa
    Zarotniki iz Minas Geraisa
  • Revolucionarji iz Pernambuka
    Revolucionarji iz Pernambuka

Štiri vogalne figure

[uredi | uredi kodo]
  • Joaquim Gonçalves Ledo vodja neodvisnosti v Riu de Janeiru
    Joaquim Gonçalves Ledo vodja neodvisnosti v Riu de Janeiru
  • Hipólito da Costa "oče brazilskega tiska"
    Hipólito da Costa "oče brazilskega tiska"
  • José Bonifacio "patriarh neodvisnosti"
    José Bonifacio "patriarh neodvisnosti"
  • Diogo Antônio Feijó regent Brazilskega cesarstva
    Diogo Antônio Feijó regent Brazilskega cesarstva

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Napis se glasi:»Peter I., ustanovitelj cesarstva, 1. ustavni cesar in večni branilec Brazilije, 28. kralj Portugalske, 4. po imenu«
  2. ↑ Napis:»Marija Leopoldina, nadvojvodinja Avstrija, 1. cesarica Brazilije«
  3. ↑ Napis:»Amelia de Beauharnais, vojvodinja Leuchtenberg, 2. cesarica Brazilije«

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Monumento à Independência do Brasil foi restaurado«. Gazeta da Mooca (v portugalščini). Sao Paulo, Brazil. 16. november 2016. Pridobljeno 13. novembra 2017.
  2. ↑ Moraes, Fábio Rodrigo de (2008). »Uma coleção de história em um museu de ciências naturais: o Museu Paulista de Hermann von Ihering«. Anais do Museu Paulista: História e Cultura Material. 16 (1): 203–233. doi:10.1590/S0101-47142008000100006. ISSN 0101-4714.
  3. ↑ Lincolins, Isabelly de Lima, sob supervisão de Thiago (20 de setembro de 2022). «Bicentenário: a história por trás do Monumento à Independência»[1]. Aventuras na História. Consultado em 9 de janeiro de 2023
  4. ↑ Oriá, Ricardo (2015). »Construindo o Panteão dos Heróis Nacionais: monumentos à República, rituais cívicos e o ensino de História«. Revista História Hoje. 3 (6): 49–50. doi:10.20949/rhhj.v3i6.137. ISSN 1806-3993.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Spomenik neodvisnosti Brazilije.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Spomenik_neodvisnosti_Brazilije&oldid=6284075«