Pojdi na vsebino

Sporazuma iz Osla

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sporazuma iz Osla
Jicak Rabin, Bill Clinton in Jaser Arafat pred Belo hišo leta 1993
Datum podpisa13 september 1993
Stranke Izrael
 Palestina
Jezikangleščina, hebrejščina, arabščina

Sporazuma iz Osla sta dva sporazuma med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo (POO): sporazum iz Osla I, podpisan v Washingtonu leta 1993,[1] in Sporazum iz Osla II, podpisan v Tabi v Egiptu leta 1995.[2] Sporazuma sta bila začetek procesa iz Osla, mirovnega procesa, katerega cilj je doseči mirovno pogodbo na podlagi Resolucije 242 in Resolucije 338 Varnostnega sveta Združenih narodov ter izpolniti "pravico palestinskega ljudstva do samoodločbe". Proces iz Osla se je začel po tajnih pogajanjih v Oslu, ki so privedla do priznanja Izraela s strani POO in tega, da je Izrael priznal POO kot predstavnika palestinskega ljudstva in kot partnerja v dvostranskih pogajanjih.

Med pomembnimi rezultati sporazumov iz Osla je bila ustanovitev Palestinske nacionalne oblasti, ki je bila zadolžena za izvajanje omejene palestinske samouprave nad deli Zahodnega brega in Gaze in mednarodno priznanje POO kot partnerja Izraela v pogajanjih, ki se vrtijo okoli izraelsko-palestinskega konflikta. Dvostranski dialog izhaja iz vprašanj, povezanih z mednarodno mejo med Izraelom in prihodnjo palestinsko državo: pogajanja o tej temi so osredotočena na izraelske naselbine, status Jeruzalema, izraelsko ohranjanje nadzora nad varnostjo po vzpostavitvi palestinske avtonomije in palestinsko pravico do vrnitve. Sporazumi iz Osla niso dokončno ustvarili palestinske države.[3]

Velik del palestinskega prebivalstva, vključno z različnimi militantnimi skupinami, je sporazumoma odločno nasprotoval; palestinsko-ameriški filozof Edward Said ju je opisal kot "palestinski Versailles".[4]

Prav tako so sporazumoma iz Osla nasprotovali skrajno desničarski Izraelci. Leta 1995 je desničarski izraelski skrajnež zaradi njune sklenitve ubil Jicaka Rabina.[5][6]

  1. Declaration of Principles on Interim Self-Government Arrangements (DOP), 13 September 1993. From the Knesset website
  2. Israeli-Palestinian Interim Agreement on the West Bank and the Gaza Strip, 28 September 1995. From the Knesset website
  3. Mideast accord: the overview; Rabin and Arafat sign accord ending Israel's 27-year hold on Jericho and the Gaza Strip. Chris Hedges, New York Times, 5 May 1994.
    Quote of Yitzhak Rabin: "We do not accept the Palestinian goal of an independent Palestinian state between Israel and Jordan. We believe there is a separate Palestinian entity short of a state."
  4. Anne Le More (31. marec 2008). International Assistance to the Palestinians After Oslo: Political Guilt, Wasted Money. Routledge. str. 65. ISBN 978-1-134-05233-2. Oslo was opposed by the Islamic movements such as Hamas and Islamic Jihad, parties on the left such as the Popular Front for the Liberation of Palestine (PFLP) and the Democratic Front for the Liberation of Palestine (DFLP), and also by intellectuals, mainstream politicians and former peace negotiators such as Haydar Abd al-Shafi, Karma Nabulsi and Edward Said. The latter famously described the agreement as...
  5. »What were the Oslo Accords between Israel and the Palestinians?«. www.aljazeera.com (v angleščini). Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  6. »Israel-Palestine peace accord signed | September 13, 1993«. HISTORY (v angleščini). Pridobljeno 18. oktobra 2023.