Pojdi na vsebino

Stolp modrih konj (Marc)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stolp modrih konj
UmetnikFranz Marc
Leto1913
Tehnikaolje na platnu
Mere200 cm × 130 cm

Stolp modrih konj (nemško Der Turm der blauen Pferde) je slika olje na platnu iz leta 1913 nemškega ekspresionističnega umetnika Franza Marca. Imenovana je bila za eno njegovih najboljših del, vendar je leta 1945 izginila.

Opis

[uredi | uredi kodo]

Stolp modrih konj je bil veliko delo, 200 krat 130 centimetrov.[1] Večji del slike zavzema pogled od spredaj na štiri pretežno modre konje, razporejene v nizu desno od sredine, obrnjene proti gledalcu, vendar z glavami, obrnjenimi v levo; prvi konj se je vsaj enemu piscu zdel »le malo manjši od naravne velikosti«. Levo od njihovih zadkov, ki tvorijo središče slike, je abstraktna pokrajina; nad njim je oranžna mavrica na rumenem ozadju. Prvi konj ima na prsih polmesec in križe na telesu, ki nakazujejo zvezde.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
1912/13 skica na razglednici Else Lasker-Schüler

Marc je sliko ustvaril poleti 1913.[2] Preliminarna skica s črnilom in gvašem je ohranjena v obliki novoletne razglednice za tisto leto pesnice Else Lasker-Schüler, ene od 28 naslikanih razglednic, ki jih je umetnica poslala in na katere je odgovorila v ilustriranih pismih, ki jih je pozneje uporabila v svojem romanu Malik. Skica Modri konji uporablja njeno najljubšo barvo, modro, in njene osebne simbole, luno in zvezde.[3] To je zdaj v Münchenski državni grafični zbirki. Slika velikega formata je bila eno od sedmih Marcovih del, ki so bila tisto jesen razstavljena na Prvem nemškem jesenskem salonu (Erster Deutscher Herbstsalon).[4]

Marc je umrl leta 1916 med prvo svetovno vojno. Po vojni je bil Stolp modrih konj eno od Marcovih del, pridobljenih za nov sodoben prizidek berlinske Narodne galerije v Kronprinzenpalais. Od tam so jo odstranili kot del 'čiščenja' modernih umetniških del pod nacisti in vključili v razstavo Degenerated Art, ki so jo odprli julija 1937 v Münchnu. Vendar pa je bila slika v odgovor na protest veteranov, ker je Marc umrl v boju za svojo domovino v vojni, odstranjena in ni bila vključena v razstavo, ko so jo odprli v Berlinu.[5][6] Takrat so jo ocenili na 80.000 Reichsmark. Spomladi 1936, zdaj ocenjena na 20.000 RM, je bila nato prenesena v hrambo Hermanna Göringa kot del izbrane skupine dragocenih modernističnih slik, ki je vključevala tudi dve drugi Marcovi deli.[7][8] Göring je prodal vsaj nekatere od teh s precejšnjim dobičkom, vendar se zdi, da ni prodal Stolpa modrih konj, ki je izginil ob koncu vojne.

Edwin Redslob, umetnostni zgodovinar, ki je postal rektor Svobodne univerze v Berlinu, je leta 1977 zapisal, da je sliko videl v Haus am Waldsee v Zehlendorfu v Berlinu, ko je bil še pod sovjetsko okupacijo, torej v prvi polovici leta 1945 in novinar Joachim Nawrocki je poročal, da jo je videl v sosednjem mladinskem hotelu pozimi v času berlinske blokade, 1948/49, z dvema ali tremi režami na njej.[9][10] Druge izjave in teorije o usodi slike, ki so bile objavljene, vključujejo, da je bila uničena v Carinhallu, ko je leta 1945 dal Göring razstreliti hišo, ko so Rusi napredovali proti njej,[11] da je bila v pruski poslanski zbornici, in da je v Švici, najverjetneje v bančnem sefu v Zürichu; leta 2001 je zbiralec umetnin trdil, da so jo ponudili v prodajo.[12] Umetnostni zgodovinar Roland März je sliko uvrstil na naslovnico kataloga, ko je leta 1986 organiziral razstavo o nemških ekspresionistih v (takrat vzhodnonemški) Narodni galeriji, v upanju, da bo »stara gospa iz vzhodnih Rudnih gora prišla tja v [njegovo] pisarno in odvila platno, iz katerega bi se razsuli kristali modrega pigmenta«, in jo je še naprej iskal, a se ni več pojavila.[13]

Sprejem in pomen

[uredi | uredi kodo]

Stolp modrih konj je ena od Marcovih živalskih slik, med katerimi velika skupina prikazuje konje. Je ena najopaznejših od tistih, v katerih poskuša »videti in slikati skozi [živalske] oči« ali kot je rekel Paul Klee, »jih dvigne na svojo raven«.[14] Mnoge gledalce je globoko navdušila; eden je zapisal: »[Slika] nas očara ... Skupina štirih konj zasveti pred našimi očmi kot vizija ... Mogočno telo najpomembnejše živali ... zdi se, kot da se pojavi iz globin in se takoj ustavi v pred gledalcem«.[15] Tesno povezana kompozicija dela s svojo geometrijsko strukturo in uporabo barve – s prosojnostjo barvnega stekla in z manjšo nasičenostjo, ko oko potuje navzgor – vzpostavlja močno gibanje navzgor.[16]

V predavanju na berlinski univerzi leta 1921 je teolog Paul Tillich izpostavil to sliko kot primer ekspresionističnega »uničevanja naravnih oblik in barv, da bi pridobili vpogled v notranjo resnico stvari«.[17] Susanna Partsch predlaga, da luna, mavrica in namigi zvezd kažejo na branje slike kot poskus »prikazovanja enotnosti bitja in kozmosa«, v katerem je človeštvo sublimirano v konjih, ki predstavljajo njegovo moč. Slika je veljala za eno umetnikovih najboljših del.

Barvna reprodukcija

[uredi | uredi kodo]

Slika je preživela v različnih barvnih ilustracijah, ki so jih kot umetniške grafike in razglednice distribuirala münchenska podjetja, kot sta Bruckmann in Hanfstaengl, pred letom 1933 in po drugi svetovni vojni in izginotju izvirnika. Zaradi svoje pomembnosti je bila pogosto upodobljena v ilustriranih knjigah, monografijah in razstavnih katalogih, pri čemer se je običajno sklicevalo na izvor oljne slike. Barvna predloga iz arhiva slik Artothek je bila uporabljena v katalogu raisonné iz leta 2004.[18]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Susanna Partsch, tr. Karen Williams, Franz Marc, 1880–1916, Cologne: Taschen, 2001, ISBN 9783822856444, p. 44 caption.
  2. ↑ Partsch, p. 95.
  3. ↑ Partsch, p. 67.
  4. ↑ Peter Selz, German Expressionist Painting, Berkeley: University of California, 1957, 3rd printing 1974, ISBN 9780520025158, pp. 248, 266.
  5. ↑ Lynn H. Nicholas, The Rape of Europa: The Fate of Europe's Treasures in the Third Reich and the Second World War, New York: Knopf, 1994, ISBN 9780679400691, p. 22.
  6. ↑ Jonathan Petropoulos, Art as Politics in the Third Reich, Chapel Hill: University of North Carolina, 1996, ISBN 9780807822401, p. 57.
  7. ↑ Petropoulos, p. 79, note 18, p. 336.
  8. ↑ Mario-Andreas von Lüttichau, "Pferde, bitte meldet Euch!", Art: Das Kunstmagazin, May 2001, p. 8 (nemško)
  9. ↑ Joachim Nawrocki, "Die Blauen Pferde - Görings letzte Gefangene: WELT-Autor Joachim Nawrocki ist sicher: 'Ich sah Franz Marcs Gemälde noch Ende der vierziger Jahre in Berlin-Zehlendorf'", Die Welt, 3 March 2001 (nemško)
  10. ↑ Stefan Koldehoff, "Auf der Jagd nach Görings verlorenem Schatz: Nächste Woche wird in London ein Gemälde von Lucas Cranach versteigert. Prominenter Vorbesitzer: Hermann Göring. Noch immer sind viele Werke aus der Sammlung des Reichsfeldmarschalls verschollen. Wurden sie bei Kriegsende zerstört - oder lagern sie in russischen Spezialdepots?", Die Welt, 4 July 2010 (nemško)
  11. ↑ Jacqueline Koller, Sammeln und Ausgrenzen—Kunstpolitik im Dritten Reich, Munich: GRIN print on demand, 2010, ISBN 9783640785957, p. 8.
  12. ↑ Stefan Koldehoff, "Nazi-Gemälderaub: Kunst und Kriegsverbrecher", 3. Teil: "Haben noch mehr verschollen geglaubte Bilder den Krieg überlebt?", Monopol, Der Spiegel, 3 September 2007 (nemško)
  13. ↑ Citirano v Koldehoffu: "Mislil sem si, da bo morda v mojo pisarno prišla mamica iz vzhodnih Rudnih gora, razgrnila platno in modri barvni kristali bi pricurljali ven."
  14. ↑ Partsch, p. 46.
  15. ↑ Quoted in Partsch, pp. 46–47.
  16. ↑ Selz, p. 266.
  17. ↑ "Zur Theologie der bildenden Kunst und der Architektur", cited in Jeremy Begbie, Voicing Creation's Praise: Towards a Theology of the Arts, Edinburgh: Clark, 1991, ISBN 9780567291882, note 68, p. 23. See Paul Tillich, "Der religiöse Gehalt und die religionsgeschichtliche Bedeutung der griechischen Philosophie" (Wintersemester 1920/21) 1. Stunde: "Form und Gehalt der Kulturerscheinungen", Berliner Vorlesungen II (1920-1924), ed. Erdmann Sturm, Gesammelte Werke, Ergänzung- und Nachlass-Band 13, pp. 1–6, Berlin: De Gruyter-Evangelisches Verlagswerk, 2003, ISBN 9783110176636, p. 4 (nemško)
  18. ↑ Annegret Hoberg, Isabelle Jansen: Franz Marc Werkverzeichnis, Bd. I, Gemälde. S. 19, S. 27 Anmerkung 32.

Drugo branje

[uredi | uredi kodo]
  • Klaus Lankheit. Franz Marc: der Turm der blauen Pferde. Universal-Bibliothek B9069; Werkmonographien zur bildenden Kunst 69. Stuttgart: Reclam, 1961. OCLC 15931613 (nemško)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Stolp modrih konj (Marc).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolp_modrih_konj_(Marc)&oldid=6320141«