Strunjan

Strunjan

Strugnano
Strunjan; Strugnano
	Strunjan Geografska lega v Sloveniji
	Koordinati: 45°32′2.61″N 13°36′24.5″E / 45.5340583°N 13.606806°E
Država	Slovenija
Statistična regija	Obalno-kraška
Tradicionalna pokrajina	Primorska
Občina	Piran
Površina
• Skupno	3,51 km2
Nadm. višina	37,7 m
Prebivalstvo (2024)
• Skupno	670
• Gostota	190 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	6320 Portorož - Portorose
Zemljevidi	Najdi.si; Geopedia;
	Strunjan - Naselje
	Register kulturne dediščine Slovenije
	Nepremična kulturna dediščina
Lega	Občina Piran
RKD št.	14156 (opis enote)

Strunjan (izgovorjava^ⓘ, italijansko Strugnano) je razloženo obmorsko naselje v Slovenski Istri^[3] med Izolo in Piranom s skoraj 700 prebivalci.

Naselje se nahaja na območju avtohtone italijanske narodne skupnosti, zato je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.^[4]

Geografija

Naselje leži ob Strunjanskem zalivu in v istoimenski dolini ob potoku Roje in ob njegovih pritokih, tudi na prisojnih pobočjih griča Ronek (116 m n. v.), ki se na severu strmo spušča proti zalivu sv. Križa in se konča z visokim flišnim klifom. Na koncu Strunjanskega zaliva so v območju Krajinskega parka Strunjan najmanjše in najsevernejše soline na Jadranu, še delujoče Strunjanske soline.

Zgodovina

Italijanski fašisti so 19. marca 1921 v Strunjanu med vožnjo Porečanke proti Trstu z vlaka streljali na otroke in jih sedem zadeli. Pod streli sta dva otroka umrla, pet jih je bilo ranjenih, med njimi dva tako hudo, da sta vse življenje ostala invalidna. ^[5]

Opis naselja

Strunjan je turistično manj razvit od bližnjega Portoroža, čeprav so tudi tu hoteli, namenjeni tistim, ki si želijo mirnejšega oddiha. Prebivalci se še ukvarjajo s pridelovanjem zgodnjih vrtnin, sadjarstvom in vinogradništvom ter oljkarstvom. Naselje sestavljajo zaselki Karbonar-Carbonaro, Marčane-Marzanedo, Pretski Grič-Punta Nambole, Ronek-Ronco in Sv. Duh-Santo Spirito.

Šolstvo

V kraju sta slovenska podružnična osnovna šola in šola za otroke s posebnimi potrebami, ki nosi ime Elvire Vatovec.

Znamenitosti

cerkev Svete Marije od Prikazanja

V delu naselja, pod vrhom griča Ronek, stojita nekoč božjepotna, danes pa župnijska cerkev in ob njej nekdanji benediktinski samostan.

Krajinski park Strunjan

Del območja z naseljem je zaščiten kot Krajinski park.

Laguna Stjuža
Drevored pinij
Strunjanske soline

Glavni članek: Krajinski park Strunjan.

Praznik kakija

Kaki (znanstveno ime Diospyros kaki) so iz Azije, iz Kitajske in Japonske prinesli pomorščaki v Evropo okoli leta 1870, v Istro pa v prvih desetletjih 20. stoletja. V strunjanski dolini je skoraj tretjina vseh slovenskih nasadov kakija, da je pridelek obilen in kakovosten pa gre zasluga zlasti blagi klimi in rodovitnim tlom. Idejo za organizacijo praznika kakijev v Strunjanu sta že pred leti dala predsednik in član lokalnega Turističnega društva Solinar, oba pridelovalca kakijev, ker sta želela tudi širši javnosti predstaviti to dotedaj dokaj neznano sadje in možnosti njegove uporabe v kulinariki. Prireditev poteka vsako leto v mesecu novembru, pri njej poleg aktivnih članov turističnega društva sodelujeta še kmetijsko svetovalna služba iz Kopra in Talaso Strunjan.^[6] Poleg praznika kakijev v Strunjanu praznujejo tudi praznik artičok.

Promet

V naselju se od magistralne ceste G2-111 (Izola-Sečovlje) odcepi lokalna cesta, speljana mimo Pacuga preko Belega Križa v Portorož in Piran.

Med letoma 1902 in 1935 je v bližini naselja potekala Porečanka, ozkotirna železniška proga, ki je povezovala Trst s Porečem.

Strunjanske soline
Župnijska cerkev Marijinega prikazanja
Oznaka Krajinskega parka Strunjan
Praznik kakija leta 2005
Stjuža - laguna Chiusa
Pinijev drevored v Strunjanu

Sklici

↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14156«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
↑ »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
↑ »Italijanska narodna skupnost : statistični podatki«. Urad Vlade RS za narodnosti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2018. Pridobljeno 26. septembra 2018.
↑ »V Strunjanu počastili spomin na prve otroške žrtve fašizma«. Pridobljeno 5. marca 2022.
↑ Okus jesenskega Strunjana. Terme Krka. Vrelci zdravja, št.3. september 2011

Viri

Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.
Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
Simič Sime, Slobodan; Pucer, Alberto (2001). Slovenska Istra - zaledje. IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana. COBISS 112297984. ISBN 961-90692-4-2.

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Strunjan.

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.

[RKD14156-2] »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14156«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

[3] »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.

[4] »Italijanska narodna skupnost : statistični podatki«. Urad Vlade RS za narodnosti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2018. Pridobljeno 26. septembra 2018.

[5] »V Strunjanu počastili spomin na prve otroške žrtve fašizma«. Pridobljeno 5. marca 2022.

[6] Okus jesenskega Strunjana. Terme Krka. Vrelci zdravja, št.3. september 2011

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

p p u Občina Piran
Naselja	Dragonja Lucija Nova vas Padna Parecag Piran Portorož Seča Sečovlje Strunjan Sveti Peter
Znamenitosti	Cerkev sv. Jurija, Piran Piransko obzidje Sečoveljske soline Tartinijev trg, Piran
Osebnosti	Francesco Bonifacio Renato Petronio Giuseppe Tartini

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Izrael ZDA
Drugo	Istrapedia 1

p p u Obalna naselja v Sloveniji
Ankaran Bertoki Koper Izola Jagodje Dobrava Strunjan Portorož Piran Lucija Seča Parecag
Naselja so razvrščena od severa proti jugu.