Pojdi na vsebino

Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2010 - elitna divizija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Svetovno prvenstvo v hokeju
na ledu - elitna divizija 2010
Uradni logotip tekmovanja
Podrobnosti o tekmovanju
Gostiteljica  Nemčija
Datum 7. – 23. maj
Ekip 16
Prizorišča 3 (v 3 mestih)
Prvak  Češka
(6. naslov)
Srebro  Rusija
Bron  Švedska
Turnirska statistika
Odigranih tekem 56
Golov 277  (4.95 na tekmo)
Obisk 548.788  (9.800 na tekmo)
Najkoristnejši
igralec (MVP) 		Nemčija Dennis Endras
Najboljši
strelec 		Kanada John Tavares
(7 zadetkov)
Najučinkovitejši
igralec 		Rusija Ilja Kovalčuk
(12 točk)

Infopolje nazadnje posodobljeno na: 6. julij 2010.

Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2010
Divizije
Elitna divizija
Divizija I
Divizija II
Divizija III

Turnir elitne divizije Svetovnega prvenstva v hokeju na ledu 2010 se je odvijal od 7. do 23. maja 2010. To je bilo 74. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, vodila ga je Mednarodna hokejska zveza (IIHF). Otvoritveno tekmo prvenstva je gostil nogometni stadion Veltins-Arena v Gelsenkirchnu, vse preostale tekme sta gostili dvorani Lanxess Arena v Kölnu in SAP Arena v Mannheimu. Naslov svetovnega prvaka je branila Rusija, ki je slavila na predhodnih dveh prvenstvih.

Prvak je postala Češka, ki je v finalu premagala branilko naslova, Rusijo. Izid finalne tekme je bil 2–1. Bronasto medaljo je osvojila Švedska, ki je v tekmi za tretje mesto s 3-1 porazila Nemčijo. Nemci so tako na domačem terenu pospremili svojo reprezentanco do njenega največjega uspeha po 60 letih.

Prvenstvo se je v zgodovino vpisalo kot najbolj gledan hokejski dogodek v zgodovini Mednarodne hokejske zveze, saj je tekme na prvenstvu skupaj spremljalo okoli 650 milijonov gledalcev v preko 100 državah in odvisnih ozemljih po vsem svetu. [1] Prvenstvo je bilo zelo uspešno tudi glede obiska tekem, saj je postalo 2. najbolje obiskano Svetovno prvenstvo v zgodovini. Statistični podatki so namerili 548.788 obiskovalcev, s čimer so nemški organizatorji za las zaostali za češkimi organizatorji Svetovnega prvenstva 2004, ki so na tekme privabili 552.097 obiskovalcev.

Direktorat je za najkoristnejšega igralca prvenstva izbral nemškega hokejista Dennisa Endrasa. Najkoristnejši igralec Svetovnih prvenstev je tako prvič v zgodovini postal Nemec. [2] Preostali dve posamični tituli za najboljšega strelca in za najučinkovitejšega igralca sta zasedla Kanadčan John Tavares s 7 goli oziroma Rus Ilja Kovalčuk z 12 točkami.

Povzetek

[uredi | uredi kodo]
Slovaška reprezentanca med ogrevanjem pred tekmo skupine A proti Belorusiji

Skupinski del

[uredi | uredi kodo]

v skupini A je vse tekme dobilo na svetovni lestvici višje rangirano moštvo, z izjemo tekme med Belorusijo in Slovaško, ki se je končala s slavjem Slovakov. Rusija je s polnim izkupičkom 9 točk osvojila prvo mesto v skupini, Slovaška je zasedla drugo mesto, medtem ko je Belorusiji ostalo tretje. Kazahstanu, ki je med elito sodeloval prvič po letu 2006, je ostalo četrto mesto in boj za obstanek.

Tudi v skupini B se je potrdila veljavnost svetovne lestvice, edina izjema je bil dvoboj med Švico in Kanado. Prvič v zgodovini so namreč Kanadčani klonili pred Švicarji, izid je bil 4–1. [3] Prvo mesto je pripadlo Švici, ki je v naslednji krog presenetljivo odnesla vseh 9 točk, druga je bila Kanada in tretja Latvija. Povratnik med elito Italija je brez osvojene točke zasedla četrto mesto in se preselila v boj za obstanek.

Situacija v skupini C je bila močno komplicirana, saj so kar tri reprezentance osvojile po 6 točk, tako da je o končni razvrstitvi v skupini odločala razlika v zadetkih s tekem proti izenačenima reprezentancama. Bolj kot končna lestvica, na kateri je Francija brez točk osvojila četrto mesto, pa je javnost dosegel manjši škandal. Po presenetljivem norveškem slavju proti Češki je namreč prvo ime češke reprezentance Jaromír Jágr nastopil proti vsem češkim hokejistom, ki so se odpovedali nastopu na prvenstvu. [4] To dejanje je kasneje sprožilo mednarodni hokejski spor, ko so na spletni strani Svetovne hokejske zveze iihf.com objavili kolumno o Jágrovem komentarju in o igralcih, ki niso nastopili na prvenstvu. Kolumno so kasneje odstranili in predsednik zveze René Fasel je izrazil veliko skrb zavoljo nastalega položaja. [5] V naslednji krog so se pričakovano uvrstile Švedska, Češka in Norveška - v tem vrstnem redu.

Skupina D se je izkazala za skupino presenečenj. Najprej je Nemčija pred več kot 77.000 obiskovalci presenetila močno favorizirano ameriško reprezentanco, nato pa je presenečenje uspelo še Dancem, ki so porazili Finsko. [6] Danska je temu dodala še zmago nad ZDA, ki so se naenkrat znašle v težkem položaju. Finska je nato z minimalnih 1–0 premagala Nemčijo, zadnje kolo pa je prineslo nemško in finsko slavje. Četrto mesto je s tem pripadlo Američanom, ki so morali s tremi porazi svojo pot nadaljevati v skupini za obstanek, medtem ko so v skupino E napredovali Finci, domačini Nemci ter Danci. ZDA, ki so na prvenstvo popeljale močno okrnjeno zasedbo, so se morale tako za obstanek boriti prvič po letu 2003. [7]

Kvalifikacijski krog

[uredi | uredi kodo]
Belorusija je v skupini E po podaljšku premagala Nemčijo z 2–1.

Danska je svojo dobro formo pokazala tudi v skupini E, ko je favorizirani Slovaški zadala visok poraz, izid je bil 6–0. [8] V naslednjem obračunu je nato Finska nadstreljala Belorusijo z 32:18, končni izid pa ni bil tako prepričljiv - finska zmaga z (le) 2–0. Rusija je nato tesno premagala Nemčijo s 3–2, odločilni zadetek je prispeval Aleksander Ovečkin. Rusija je niz zmag obdržala tudi za tekmi z Dansko in Finsko ter brez poraza prepričljivo zasedla 1. mesto v skupini E. Belorusija je po podaljšku premagala Nemčijo ter temu dodala še zmago nad Dansko 2–1. To pa še vedno ni bilo dovolj za mesto v končnici, Belorusi so prvenstvo zaključili na petem mestu skupine E. Nemčija je zatem na veliko navdušenje domačega občinstva in selektorja Uweja Kruppa pripravila novo presenečenje - zmaga 2–1 proti Slovaški je nemške hokejiste ponesla celo na tretje mesto. [9] Končni pogled na lestvico je bil torej tak: Finska je zasedla drugo mesto za suvereno Rusijo, Nemčija je odščipnila tretje mesto, četrti so bili Danci. Danska se je s tem prvič v zgodovini prebila v četrtfinale Svetovnega prvenstva, Slovaški pa je ostalo zadnje šesto mesto. S tem so se še tretje leto zapored od prvenstva poslovili pred pričetkom končnice, kar nikakor ni bila dobra popotnica za njihovo domače Svetovno prvenstvo 2011. [10]

Uvodna tekma skupine F je bil obračun med Kanado in Norveško, v katerem so Kanadčani izkoristili prepih v skandinavski obrambi in slavili kar z 12–1. [11] Švedska je nato premagala Latvijo s 4–2, Švica pa je še podaljšala svoj zmagoviti niz, ko je s 3–2 presenetila Češko. [12] Latvija je zaten porazila Norveško, a je v zadnjem krogu morala priznati premoč češki reprezentanci, kar jo je prikovalo na zadnje mesto skupine F. Švedska je po izjemni predstavi svojega čuvaja mreže Jonasa Gustavssona na kolena spravila Kanado. [13] Sledilo je novo presenečenje, ko je Norveška proti samozavestni Švici izvlekla zmago s 3–2. Norvežani so vseeno končali na petem mestu in brez nastopa v končnici zaključili prvenstvo. Češka je nato s 3–2 premagala Kanado in jo s tem tudi prehitela na lestvici. [14] Kvalifikacijski krog se je zaključil s prepričljivo zmago Švedske proti Švici, Švedi so tako zasedli prvo mesto v skupini F. [14] Drugi so bili Švicarji, tretji Čehi in četrti Kanadčani. Širšo hokejsko javnost je morebiti še najbolj presenetilo ravno četrto mesto Kanadčanov (ki sicer niso igrali v najmočnejši zasedbi), ki so pred prvenstvom zasedali drugo mesto na lestvici Svetovne hokejske zveze.

Skupina za obstanek

[uredi | uredi kodo]
Francija je v skupini za obstanek izgubila proti ZDA z 0–4.

V skupini za obstanek so se pomerile reprezentance ZDA in Francije ter dve novinki med elito, Italije in Kazahstana. ZDA so imele vlogo favorita, še posebej zavoljo osvojene srebrne olimpijske kolajne iz meseca januarja. Boj za drugo mesto se je odvil med Italijo in Francijo, medtem ko je Kazahstan dokaj pričakovano zasedel zadnje 4. mesto v skupini za obstanek. Na koncu sta si mesto v elitni druščini ubranili ZDA in Francija, ki sta bili na lestvici Mednarodne zveze obe višje rangirani od Italije in Kazahstana.

V prvi tekmi so Američani z 10–0 odpihnili Kazahstance, medtem ko je Francija z izidom 2–1 dobila pomembno tekmo proti Italiji. [15] V drugem krogu ni bilo presenečenj, Američani so zanesljivo opravili s Francozi, medtem ko se je Italija namučila s Kazahstanom, končni izid je bil 2–1 v italijansko korist. [16] V zadnjem krogu so Italijani pripravili dostojen odpor proti Američanom, tekma se je z ameriškim slavjem končala šele po izvajanju kazenskih strelov. To je pomenilo, da so ZDA osvojile prvo mesto v skupini in da bi Italijane med elito ohranila le zmaga Kazahstana. Do te ni prišlo, Francija je azijske tekmece odpravila s 5–3 in tako zasedla drugo mesto v skupini ter si s tem tudi priborila obstanek v najvišjem razredu svetovnega hokeja na ledu še za eno leto. [17]

Končnica

[uredi | uredi kodo]

V končnici se je za naslov svetovnega prvaka pomerilo 8 reprezentanc. V prvem četrtfinalnem obračunu sta si nasproti stali Finska in Češka. Tekmo so bolje začeli Skandinavci, ki so prek Petrija Kontiole povedli že v prvi minuti. Izid je nato ostal nespremenjen vse do začetka zadnje tretjine, ko je Čehe v igro vrnil Jakub Klepiš. Redni del se je končal z rezultatom 1–1 in sledili so podaljški. Ko tudi v podaljšku nobena od ekip ni uspela zadeti, so o potniku v polfinale odločali kazenski streli. V loteriji so srečnejšo potegnili češki hokejisti, odločilni kazenski strel za napredovanje v naslednji krog je prispeval Jan Marek. [18]

V drugem četrtfinalnem srečanju sta moči merili Švedska in Danska. To je bil prvi danski nastop v izločilnih bojih Svetovnih prvenstev v zgodovini. Švedi so si hitro priigrali zanesljivo vodstvo 3–0, a so Danci v drugi tretjini znižali zaostanek. Udarec je sedem minut pred koncem vrnil Linus Omark, ki je Švede povedel v vodstvo 4–1. Dancem do konca ni uspelo nič več kot tolažilni zadetek, ki ga je ob igri z igralcem več v svojo statistiko vpisal Morten Madsen. Končni izid je bil torej 4–2 v švedsko korist. [19]

Tretji četrtfinale je pomenil ponovitev četrtfinalne tekme z olimpijskega turnirja. Januarja je tedaj na domačem ledu Kanada obračunala z Rusijo s 7–3 in tako odpihnila ruske upe na olimpijsko zlato. Tokrat je bilo razmerje moči obrnjeno, Ruse je v vodstvo s poznim golom v prvi tretjini povedel Maksim Afinogenov. Rusija, ki je bila do te tekme neporažena, je v drugi tretjini povsem prevladovala in v tretji tretjini je bil izid že 4–0 v rusko korist. Jeziček na tehtnici je bil Ilja Kovaljčuk, ki je ob končni zmagi Rusije s 5–2 prispeval tri podaje. Kanada je ob koncu z dvema zadetkoma vsaj delno omilila visok poraz. [20]

V zadnjem četrtfinalnem dvoboju sta se pomerila gostiteljica Nemčija in njihov tradicionalni tekmec, Švica. V prvi tretjini gledalci zadetkov niso videli, čeprav so Švicarji dvakrat zatresli okvir nemških vrat. Sredi druge tretjine je prvi gol na tekmi dosegel Philip Gogulla, ki je s tem Nemčijo popeljal v vodstvo 1–0. Do konca se izid ni več spremenil in nemški hokejisti so se ob podpori domačega občinstva veselili napredovanja v polfinale. Končni izid sicer ni odražal dejanskega stanja na ledeni ploskvi, saj so Švicarji nemške nasprotnike nadstreljali z 41:27. Veliko zaslug za minimalno nemško zmago je imel tudi nemški čuvaj mreže Dennis Endras, ki ga je direktorat kasneje celo izbral za najkoristnejšega igralca prvenstva. Nemčija se je v polfinale uvrstila prvič po letu 1953, švicarsko-nemški obračun pa je Mednarodna hokejska zveza poimenovala kar Čudež v Mannheimu. [21] Tekma pa ni minila brez incidentov, ob koncu tekme je namreč izbruhnil pretep. Najbolj razgreta pretepača sta bila nemški pomočnik selektorja Ernst Höfner in švicarski branilec Timo Helbling, oba so sodniki kaznovali z disciplinsko kaznijo igre. [22]

Po enem prostem dnevu je 22. maja napočil čas za prvi polfinale, nasprotnika pa Švedska in Češka. Čehi in Švedi so se na prvenstvu pomerili že v skupini C, tedaj se je tekma končala s češko zmago 2–1. Tokrat se je tekma odvila precej podobno, Čehi so prvi povedli, a so nato Švedi na drugi strani odgovorili z zadetkom in postavili izid prve tretjine, 1–1. V 32. minuti je nato Andreas Engqvist Švedsko popeljal v vodstvo 2–1, ki je trajalo vse do konca zadnje tretjine. 1 minuto in 13 sekund pred koncem je namreč češki selektor iz vrat potegnil vratarja. Ta poteza se je obrestovala, saj je Karel Rachůnek ob igri 6 na 5 le 7,5 sekund do konca rednega dela uspel izenačiti na 2–2. Tekma se je tako zavlekla v podaljšek, v katerem gledalci niso videli golov. O potniku v finale so tako odločali kazenski streli, pri katerih so bili še enkrat več srečnejši Čehi, odločilni kazenski strel je znova realiziral Jan Marek. [23]

Tudi drugi polfinalni dvoboj je ponudil ponovitev ene od predhodnih tekem, v tem primeru srečanja med Rusijo in Nemčijo v skupini E, ki se je končalo s tesno zmago Rusije 3–2. Tudi polfinalni obračun teh dveh tekmecev je ponudil izenačeno tekmo. Prvi so prek Marcela Goca povedli Nemci, Goc je rusko mrežo stresel v 16. minuti ob igri z dvema igralcema več. Rusi so zaostanek izničili sredi druge tretjine, ko je plošček v mrežo Nemcev poslal Jevgenij Malkin. Ko je že vse dišalo po podaljških, je minuto in 50 sekund pred koncem ruski napadalec Pavel Dacjuk zabil žebelj v krsto Nemcev in postavil končni izid srečanja: 2–1. Nemčija si tako na domačem ledu ni uspela priigrati finala in v tekmi za 3. mesto jo je čakal še en težak tekmec, Švedska. Rusija se je na drugi strani še tretjo leto zapored prebila v finale Svetovnega prvenstva, kjer ji je nasproti stala Češka. [24]

V tekmi za 3. mesto in bronasto medaljo je prvi gol dosegla Švedska, ki jo je v vodstvo 1–0 popeljal Magnus Pääjärvi-Svensson. Nemce je nato proti koncu druge tretjine v igro vrnil Alexander Barta, ki je po odbitku v drugem poskusu premagal švedskega čuvaja mreže Jonasa Gustavssona in izid poravnal na 1–1. Začetek zadnje tretjine je na obžalovanje domače publike prinesel nov švedski zadetek, Jonas Andersson je s strelom skoraj z mrtvega kota premagal nemškega vratarja Dennisa Endrasa in Švedska je povedla z 2–1. Andersson se je med strelce vpisal še v zadnji minuti tekme, ko je plošček za končni izid 3–1 poslal v prazno nemško mrežo. Bronasta medalja je tako pripadla Skandinavcem. [25]

Finale

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Čudež v Kölnu.
Slavje v češki prestolnici ob vrnitvi zmagovitih hokejistov v domovino.

Rusija in Češka sta se v finalu med seboj pomerili prvič po razpadu bivših držav, Sovjetske zveze in Češkoslovaške. Rusija se je v finale uvrstila tretjič zapored, medtem ko je bil za Čehe to prvi finale po letu 2006. [26]

Srečanje je z golom že po 20 sekundah odprl češki napadalec Jakub Klepiš, ki je rusko mrežo zatresel po podaji Jaromíra Jágra. Gol je padel po napaki ruske obrambe, saj so si češki igralci priborili posest ploščka v trenutku, ko ruskih branilcev ni bilo na mestu. Do konca tretjine je nato Rusija ves čas napadala in imela velikansko premoč na ledu, ki pa je ni uspela kronati z zadetkom. Še najbližje je bil veteran Sergej Fjodorov, ki je po prodoru stresel vratnico. Povsem ob koncu tretjine je Rusom prek Pavla Dacjuka le uspelo zatresti češko mrežo, a so sodniki po pregledu video posnetkov odločili, da je gol padel po pisku sirene. Izid prve tretjine je bil tako 1–0 v korist Čehov. [27]

V drugi tretjini je Rusija znova pritisnila, a so bili Čehi še enkrat srečnejši. V 39. minuti je namreč sledil nov šok za rusko reprezentanco, ko sta se v češki obrambni tretjini nesrečno zaletela dva ruska hokejista. Čehi so višek igralcev spretno izkoristili in preko Tomáša Rolineka povedli z 2–0. Rolineku je asistiral Karel Rachůnek. Počasni posnetek je razkril, da se je plošček v mrežo preusmeril od Rolinekove drsalke. Sodniki so zadetek vseeno priznali, saj so na posnetku razbrali, da je bila Rolinekova drsalka pri miru in zato ploščka ni brcnil v mrežo, ampak ga je plošček zgolj zadel in se srečno odbil v gol. [28]

Tretja tretjina se je odvijala enako kot prejšnji dve - Rusija je jalovo napadala na češka vrata. Lepo priložnost za zadetek je sicer imel Jevgenij Malkin, a ni zmogel premagati češkega čuvaja mreže. Na polovici zadnje tretjine je sledil nov udarec za Ruse, saj so sodniki Alekseja Jemelina kaznovali s 5 minutami kazni in disciplinsko kaznijo igre. Kazen si je prislužil za nalet na Jaromíra Jágra, ki se je pri naletu poškodoval in ni zmogel nadaljevati srečanja. Tekma se je nato nadaljevala v živčnem ozračju in kaznimi na obeh straneh. Ruskemu selektorju naposled ni preostalo drugega, kot da iz gola potegne vratarja Semjona Varlamova. Rusko premoč petih proti trem je v izdihljajih tekme kronal Pavel Dacjuk in tako ruskim navijačem 35 sekund do konca vlil nekaj upanja. Češki hokejisti so do konca uspeli ohraniti izid 2–1 in s tem ubranili prednost enega zadetka, tudi na krilih obrambe Tomáša Vokouna v zadnjem ruskem napadu. [29]

Čehom sta zlate medalje podelila češki predsednik Václav Klaus in predsednik Mednarodne hokejske zveze René Fasel.

Izbira gostitelja

[uredi | uredi kodo]

Za organizacijo prvenstva so se potegovale štiri evropske države. Te so bile:

Pred končnim glasovanjem sta iz boja izstopili Slovaška in Švedska, ki sta se raje prijavili za gostitelja Svetovnega prvenstva 2011. Kasneje so si vse te štiri države izborile organizacijo Svetovnega prvenstva v bližnji prihodnosti. Slovakom so zaupali izvedbo leta 2011, Belorusom leta 2014, Švedom pa je ostala organizacija prvenstev leta 2012 in 2013 (organizacijo obeh prvenstev si je Švedska razdelila s Finsko). [30]

Za odločitev je bil potreben le en krog glasovanja in predsednik Mednarodne hokejske zveze René Fasel je zmagovalca glasovanja 15. maja 2005 v Zürichu predstavil javnosti. Nemška kandidatura je prejela 89 glasov, medtem ko sta beloruski mesti Minsk in Žodžina nabrali le 18 glasov. [31]

Rezultati:

  •  Nemčija, 89 glasov
  • Zastava Belorusije Belorusija, 18 glasov
  • Zastava Slovaške Slovaška izstopila iz boja pred pričetkom kongresa, vstopila v boj za organizacijo prvenstva 2011
  • Zastava Švedske Švedska izstopila iz boja tik pred pričetkom glasovanja, vstopila v boj za organizacijo prvenstva 2011

Promocija

[uredi | uredi kodo]
Vladislav Tretjak, eden od uradnih ambasadorjev prvenstva.

Uradna pesem prvenstva

[uredi | uredi kodo]

Za uradno pesem prvenstva so izbrali Stuck on Replay v izvedbi nemške techno skupine Scooter. Gre za četrti singl z albuma Under The Radar Over The Top. Pesem so izdali 12. marca 2010, na dan njihovega koncerta v Hamburgu, ki je bil tudi največji dogodek njihove promocijske turneje Under The Radar Over The Top. [32]

Maskota

[uredi | uredi kodo]

Urmel na ledu[33] (nemško Urmel auf dem Eis) je uradna maskota prvenstva. Urmel na ledu se je nemški javnosti predstavil že preko Augsburškega lutkovnega gledališča in animiranega filma Impy's Island iz leta 2006. Urmel na ledu je sicer do prvenstva služil kot uradna maskota Nemške hokejske zveze in nemške hokejske reprezentance. Na svojem dresu nosi številko 10, avtor lika pa je Max Kruse. [34]

Slogan

[uredi | uredi kodo]

Uradni slogan prvenstva so razkrili 2. septembra 2009 v dvorani Lanxess Arena. Glasi se: »Nemčija na ledu« (nemško Deutschland auf Eis). [35]

Ambasadorji

[uredi | uredi kodo]

Organizatorji so za namene promocije angažirali številne hokejske legende. Največ pozornosti med njimi so posvečali kanadskemu asu Waynu Gretzkyju, sovjetskemu desetkratnemu svetovnemu prvaku Vladislavu Tretjaku in nemškemu igralcu stoletja Erichu Kühnhacklu. Vsi trije so člani Svetovnega hokejskega hrama slavnih in so predhodno nastopili na Svetovnem prvenstvu. [36] Ostali ambasadorji prvenstva so bili še Zdeno Chára, Peter Forsberg, Sergej Kosticin, Jari Kurri, Kim Martin, Mark Streit, Hayley Wickenheiser in Henrik Zetterberg. Vsi skupaj so se ob sodelovanju Svetovne antidopinške agencije združili v boju proti dopingu, kampanjo so naslovili »Kampanja zelenega ploščka.« [37]

Prizorišča

[uredi | uredi kodo]
Köln Mannheim Gelsenkirchen
Lanxess Arena
Kapaciteta: 18.500 		SAP Arena
Kapaciteta: 12.500 		Veltins-Arena
Kapaciteta: 76.152

Rekordni obisk uvodne tekme

[uredi | uredi kodo]

Otvoritvena tekma 74. svetovnega prventsva je potekala 7. maja na nogometnem stadionu Veltins-Arena v Gelsenkirchnu, nasproti sta si stali Nemčija in ZDA. Tekme so se udeležili mnogi znani obrazi iz športa in politike, med drugim je bil na tekmi navzoč nemški predsednik Horst Köhler. [38] Organizatorji so se podviga organizacije hokejske tekme na nogometnem objektu lotili s ciljem omogočiti obisk 76.152 navijačem. [39] S tem so želeli podreti svetovni rekord v obisku hokejske tekme, ki jo je pri številki 74.554 držala ameriška univerza Michigan State University. [40]

V drugem odmoru, pred začetkom zadnje tretjine, je govornik projekta Guinessove knjige rekordov Christian Teufe oznanil, da so odgovorni našteli 77.803 obiskovalce. Nemški organizatorji so s tem predhodno veljavni rekord Univerze Michigan State presegli kar za 3.000 obiskovalcev. [41] V postavi ameriške reprezentance sta bila tudi Eric Nystrom in David Moss, ki sta nastopila tudi na tisti rekordni tekmi Univerze Michigan State leta 2001. Nystrom in Moss sta tako postala edina Zemljana, ki sta igrala na obeh rekordnih tekmah.

Rekordno število obiskovalcev je pomenilo tudi glasno podporo nemških navijačev s tribun, ki so pri navijanju uporabljali nogometne napeve, piščalke in bobne. Ameriški kapetan je po tekmi o vzdušju na ledeni ploskvi izjavil, da je celotna njegova ekipa pokleknila pod frustracijo zaradi nezmožnosti komunikacije med igralci. Carter je tudi dejal, da je bila "publika definitivno sedmi nemški igralec na ledu." [42] Tekma je pomenila mejnik tudi v tem smislu, da je nemška izbrana vrsta ameriško reprezentanco porazila prvič po več kot 17 letih. Zadnja nemška zmaga nad Američani je namreč datirala nazaj do Dortmunda in dne 25. aprila 1993 - takrat je Nemčija ZDA odpravila s 6–3. Obe tekmi sta imeli še eno podobnost, saj sta bili obe del Svetovnega prvenstva, ki ga je obakrat gostila Nemčija. [43]

Rekord po obiskanosti je vzdržal le nekaj več kot 7 mesecev, saj si je tekmo ameriške hokejske univerzitetne lige med Univerzo Ann Arbor in Univerzo Michigan State 12. decembra 2010 ogledalo 113.411 obiskovalcev. [44] V tekmi, ki so jo odigrali na ameriškonogometnem stadionu Michigan Stadium, so hokejisti Ann Arborja slavili s 5–0. [45] Organizatorjem nemškega Svetovnega prvenstva tako ostaja le še rekordni obisk kake mednarodne (reprezentančne) hokejske tekme.

Sodelujoče države

[uredi | uredi kodo]

Na prvenstvo se je uvrstilo 16 reprezentanc, od tega ena iz Azije, 13 iz Evrope in 2 iz Severne Amerike.

Azija
Evropa
Severna Amerika
Sodelujoče države.[46]

* = avtomatično uvrščene reprezentance, ki so leta 2009 osvojila prvih 13 mest.
^ = reprezentanci uvrščeni preko zmage v diviziji II Svetovnega prvenstva 2009
† = reprezentanca uvrščena kot gostiteljica[47]

Razvrstitev v skupine

[uredi | uredi kodo]
Glej tudi: Svetovna lestvica IIHF 2009

Reprezentance so bile po skupinah razvrščene glede na njihov položaj na svetovni lestvici iz leta 2009, ki se je zaključila s Svetovnim prvenstvom 2009. [48] Rezultati z olimpijskega turnirja 2010 se tako pri rangiranju reprezentanc niso upoštevali.

Razvrstitev po skupinah:

Skupina A

Skupina B

Skupina C

Skupina D

Postave

[uredi | uredi kodo]
Za podrobne podatke o tej temi glej Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2010 - elitna divizija, postave.

Vsaka reprezentanca je bila primorana na prvenstvo poslati vsaj 15 drsalcev (napadalcev in branilcev) in vsaj 2 vratarja oziroma največ 20 drsalcev in največ 3 vratarje. Vseh 16 sodelujočih držav je moralo sezname igralcev preko svojih državnih zvez Svetovnih hokejski zvezi posredovati najkasneje do 6. maja 2010. [49]

Skupinski del

[uredi | uredi kodo]

16 sodelujočih držav je bilo razvrščenih v naslednje 4 skupine. Najbolje uvrščene tri države iz skupine se prebijejo v Kvalifikacijski krog, najslabša gre v boj za obstanek v elitni diviziji.

     Reprezentanca napreduje v Kvalifikacijski krog
     Reprezentanca gre v Skupino za obstanek

Skupina A

[uredi | uredi kodo]
Reprezentanca OT Z ZP PP P DG PG GR Toč
 Rusija 3 3 0 0 0 10 3 +7 9
 Slovaška 3 2 0 0 1 10 6 +4 6
 Belorusija 3 1 0 0 2 8 9 −1 3
 Kazahstan 3 0 0 0 3 4 14 −10 0
9. maj 2010 Belorusija  5–2  Kazahstan Lanxess Arena, Köln
9. maj 2010 Slovaška  1–3  Rusija Lanxess Arena, Köln
11. maj 2010 Rusija  4–1  Kazahstan Lanxess Arena, Köln
11. maj 2010 Belorusija  2–4  Slovaška Lanxess Arena, Köln
13. maj 2010 Rusija  3–1  Belorusija Lanxess Arena, Köln
13. maj 2010 Kazahstan  1–5  Slovaška Lanxess Arena, Köln

Skupina B

[uredi | uredi kodo]
Reprezentanca OT Z ZP PP P DG PG GR Toč
 Švica 3 3 0 0 0 10 2 +8 9
 Kanada 3 2 0 0 1 12 6 +6 6
 Latvija 3 1 0 0 2 7 11 −4 3
 Italija 3 0 0 0 3 3 13 −10 0
8. maj 2010 Kanada  5–1  Italija SAP Arena, Mannheim
8. maj 2010 Švica  3–1  Latvija SAP Arena, Mannheim
10. maj 2010 Švica  3–0  Italija SAP Arena, Mannheim
10. maj 2010 Latvija  1–6  Kanada SAP Arena, Mannheim
12. maj 2010 Italija  2–5  Latvija SAP Arena, Mannheim
12. maj 2010 Kanada  1–4  Švica SAP Arena, Mannheim

Skupina C

[uredi | uredi kodo]
Reprezentanca OT Z ZP PP P DG PG GR Toč
 Švedska 3 2 0 0 1 9 6 +3 6
 Češka 3 2 0 0 1 10 6 +4 6
 Norveška 3 2 0 0 1 10 8 +2 6
 Francija 3 0 0 0 3 5 14 −9 0
9. maj 2010 Češka  6–2  Francija SAP Arena, Mannheim
9. maj 2010 Norveška  2–5  Švedska SAP Arena, Mannheim
11. maj 2010 Češka  2–3  Norveška SAP Arena, Mannheim
11. maj 2010 Švedska  3–2  Francija SAP Arena, Mannheim
13. maj 2010 Francija  1–5  Norveška SAP Arena, Mannheim
13. maj 2010 Švedska  1–2  Češka SAP Arena, Mannheim

Skupina D

[uredi | uredi kodo]
Reprezentanca OT Z ZP PP P DG PG GR Toč
 Finska 3 2 0 0 1 5 6 −1 6
 Nemčija 3 1 1 0 1 5 3 +2 5
 Danska 3 1 1 0 1 7 5 +2 5
 ZDA 3 0 0 2 1 4 7 −3 2
7. maj 2010 ZDA  1–2 (OT)  Nemčija Veltins-Arena, Gelsenkirchen
8. maj 2010 Finska  1–4  Danska Lanxess Arena, Köln
10. maj 2010 ZDA  1–2 (OT)  Danska Lanxess Arena, Köln
10. maj 2010 Nemčija  0–1  Finska Lanxess Arena, Köln
12. maj 2010 Danska  1–3  Nemčija Lanxess Arena, Köln
12. maj 2010 Finska  3–2  ZDA Lanxess Arena, Köln

Kvalifikacijski krog

[uredi | uredi kodo]

3 najbolje uvrščene reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v Kvalifikacijski krog. Skupini v Kvalifikacijskem krogu sta skupini E in F, reprezentance iz skupin A in D gredo v skupino E, reprezentance iz skupin B in C pa v skupino F.

Vsaka reprezentanca igra tri tekme v Kvalifikacijskem krogu, eno proti vsaki reprezentanci iz druge skupine. Te 3 tekme skupaj z 2 že odigranima tekmama proti reprezentancama iz svoje skupine štejejo za končno razvrstitev v skupinah E in F. [50]

4 najbolje uvrščene reprezentance iz skupin E in F napredujejo v četrtfinale.

     Reprezentanca napreduje v Končnico
     Reprezentanca končala s prvenstvom

Skupina E

[uredi | uredi kodo]
Reprezentanca OT Z ZP PP P DG PG GR Toč
 Rusija 5 5 0 0 0 20 5 +15 15
 Finska 5 3 0 0 2 9 11 −2 9
 Nemčija 5 2 0 1 2 8 8 0 7
 Danska 5 2 0 0 3 13 12 +1 6
 Belorusija 5 1 1 0 3 7 11 −4 5
 Slovaška 5 1 0 0 4 8 18 −10 3
14. maj 2010 Slovaška  0–6  Danska Lanxess Arena, Köln
14. maj 2010 Finska  2–0  Belorusija Lanxess Arena, Köln
15. maj 2010 Rusija  3–2  Nemčija Lanxess Arena, Köln
16. maj 2010 Danska  1–6  Rusija Lanxess Arena, Köln
16. maj 2010 Nemčija  1–2 (OT)  Belorusija Lanxess Arena, Köln
17. maj 2010 Finska  5–2  Slovaška Lanxess Arena, Köln
17. maj 2010 Belorusija  2–1  Danska Lanxess Arena, Köln
18. maj 2010 Slovaška  1–2  Nemčija Lanxess Arena, Köln
18. maj 2010 Rusija  5–0  Finska Lanxess Arena, Köln

Skupina F

[uredi | uredi kodo]
Reprezentanca OT Z ZP PP P DG PG GR Toč
 Švedska 5 4 0 0 1 18 7 +11 12
 Švica 5 3 0 0 2 12 12 0 9
 Češka 5 3 0 0 2 12 10 +2 9
 Kanada 5 2 0 0 3 22 12 +10 6
 Norveška 5 2 0 0 3 9 26 −17 6
 Latvija 5 1 0 0 4 10 16 −6 3
14. maj 2010 Kanada  12–1  Norveška SAP Arena, Mannheim
14. maj 2010 Švedska  4–2  Latvija SAP Arena, Mannheim
15. maj 2010 Švica  3–2  Češka SAP Arena, Mannheim
16. maj 2010 Latvija  5–0  Norveška SAP Arena, Mannheim
16. maj 2010 Švedska  3–1  Kanada SAP Arena, Mannheim
17. maj 2010 Norveška  3–2  Švica SAP Arena, Mannheim
17. maj 2010 Češka  3–1  Latvija SAP Arena, Mannheim
18. maj 2010 Kanada  2–3  Češka SAP Arena, Mannheim
18. maj 2010 Švica  0–5  Švedska SAP Arena, Mannheim

Skupina za obstanek

[uredi | uredi kodo]

Štiri četrtouvrščene reprezentance v vsaki skupini so morale igrati v skupini za obstanek. Slednja je bila potrebna za določitev dveh reprezentanc, ki sta za 2011 izpadli v Divizijo I.

ZDA in Francija sta si zagotovili obstanek v elitni diviziji, medtem ko sta za 2011 Italijo in Kazahstan kot kvalifikantki iz Divizije I nadomestili Avstrija in Slovenija. [51][52]

     Reprezentanca ostaja v elitni diviziji za 2011
     Reprezentanca nazaduje v Divizijo I

Skupina G

[uredi | uredi kodo]
Reprezentanca OT Z ZP PP P DG PG GR Toč
 ZDA 3 2 1 0 0 17 2 +15 8
 Francija 3 2 0 0 1 7 8 −1 6
 Italija 3 1 0 1 1 5 6 −1 4
 Kazahstan 3 0 0 0 3 4 17 −13 0
15. maj 2010 ZDA  10–0  Kazahstan Lanxess Arena, Köln
15. maj 2010 Italija  1–2  Francija SAP Arena, Mannheim
16. maj 2010 Francija  0–4  ZDA Lanxess Arena, Köln
16. maj 2010 Italija  2–1  Kazahstan SAP Arena, Mannheim
18. maj 2010 ZDA  3 – 2 (PS)  Italija Lanxess Arena, Köln
18. maj 2010 Kazahstan  3–5  Francija SAP Arena, Mannheim

Končnica

[uredi | uredi kodo]

Drevo končnice

[uredi | uredi kodo]
  Četrtfinale                    
  E1   Rusija 5  
  F4   Kanada 2   Polfinale
      QF1   Rusija 2  
  Četrtfinale   QF2   Nemčija 1  
  F2   Švica 0
  E3   Nemčija 1         Finale
              SF1   Rusija 1
  Četrtfinale             SF2   Češka 2
  F1   Švedska 4      
  E4   Danska 2   Polfinale   Tekma za bronasto medaljo
      QF3   Švedska 2   SF1   Nemčija 1
  Četrtfinale   QF4   Češka 3k     SF2   Švedska 3
  E2   Finska 1
  F3   Češka 2k  
Legenda: k - po kazenskih strelih

Četrtfinale

[uredi | uredi kodo]
20. maj 2010 Finska  1–2 (PS)  Češka Lanxess Arena, Köln
20. maj 2010 Švedska  4–2  Danska SAP Arena, Mannheim
20. maj 2010 Rusija  5–2  Kanada Lanxess Arena, Köln
20. maj 2010 Švica  0–1  Nemčija SAP Arena, Mannheim

Polfinale

[uredi | uredi kodo]
22. maj 2010 Švedska  2–3 (PS)  Češka Lanxess Arena, Köln
22. maj 2010 Rusija  2–1  Nemčija Lanxess Arena, Köln

Tekma za bronasto medaljo

[uredi | uredi kodo]
23. maj 2010 Švedska  3–1  Nemčija Lanxess Arena, Köln

Finale

[uredi | uredi kodo]
23. maj 2010 Rusija  1–2  Češka Lanxess Arena, Köln

Končna lestvica in statistika

[uredi | uredi kodo]
 


 Zmagovalci elitne divizije
Svetovnega prvenstva v hokeju
na ledu 2009 
Flag of Češka
Češka
6. naslov


Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Končna lestvica

[uredi | uredi kodo]

Končna lestvica turnirja:

Reprezentanca
 Češka
 Rusija
 Švedska
4  Nemčija
5  Švica
6  Finska
7  Kanada
8  Danska
9  Norveška
10  Belorusija
11  Latvija
12  Slovaška
13  ZDA
14  Francija
15  Italija
16  Kazahstan

Vodilni strelci

[uredi | uredi kodo]

Seznam prikazuje najučinkovitejših 10 strelcev, razvrščenih po točkah, nato zadetkih. Če seznam presega 10 mest, ker je 2 ali več igralcev izenačenih, so navedeni vsi izenačeni igralci.

Igralec OT G P TOČ +/- KM Položaj
Rusija Ilja Kovaljčuk 9 2 10 12 +8 2 FW
Združene države Amerike Brandon Dubinsky 6 3 7 10 +3 2 FW
Švedska Magnus Pääjärvi-Svensson 9 5 4 9 +8 2 FW
Kanada Ray Whitney 7 2 6 8 0 0 FW
Kanada John Tavares 7 7 0 7 +2 6 FW
Rusija Pavel Dacjuk 6 6 1 7 +6 0 FW
Rusija Jevgenij Malkin 5 5 2 7 +6 10 FW
Kanada Matt Duchene 7 4 3 7 +5 0 FW
Rusija Maksim Afinogenov 9 3 4 7 +7 18 FW
Češka Jaromír Jágr 9 3 4 7 +1 12 FW
Češka Jakub Klepiš 9 3 4 7 −1 8 FW

OT = odigranih tekem; G = golov; P = podaj; TOČ = točk; +/- = Plus/Minus; KM = Kazenskih minut

Vodilni vratarji

[uredi | uredi kodo]

Seznam prikazuje 5 najboljših vratarjev po odstotku ubranjenih strelov, ki so za svojo reprezentanco odigrali vsaj 40% igralnega časa.

Igralec MIN SOG GA GAA % SO
Nemčija Dennis Endras 364:06 181 7 1.15 96.13 1
Rusija Semjon Varlamov 297:53 135 7 1.41 95.07 1
Italija Daniel Bellissimo 263:51 172 9 2.05 94.77 0
Češka Tomáš Vokoun 496:27 234 13 1.57 94.44 0
Belorusija Andrej Mezin 183:57 104 6 1.96 94.23 0

Za obrazložitev tabele glej sem; MIN = igralni čas (minut:sekund).

Sodniki

[uredi | uredi kodo]

Mednarodna hokejska zveza je za sojenje tekem prvenstva izbrala 16 glavnih in 16 linijskih sodnikov. [53]

Glavni sodniki
Slovaška Vladimír Baluška
Norveška Ole Stian Hansen
Rusija Rafael Kadirov
Slovaška Daniel Konc
Finska Tom Laaksonen
Finska Jari Levonen
Združene države Amerike Rick Looker
Češka Milan Minář
Kanada Marc Muylaert
Rusija Konstantin Olenin
Švedska Sören Persson
Nemčija Daniel Piechaczek
Kanada Chris Savage
Češka Vladimír Šindler
Švedska Patrik Sjöberg
Združene države Amerike Tom Sterns
Linijski sodniki
Švica Roger Arm
Kanada Daniel Bechard
Francija Eric Bouguin
Združene države Amerike David Brown
Belorusija Ivan Dedioulia
Latvija Ansis Eglītis
Nemčija Thomas Gemeinhardt
Rusija Konstantin Gordenko
Češka František Kalivoda
Avstrija Christian Kaspar
Nemčija Andreas Kowert
Švedska Peter Sabelström
Estonija Anton Semjonov
Finska Jussi Terho
Slovaška Miroslav Valach
Švica Tobias Wehrli

Medijska pokritost

[uredi | uredi kodo]

Mednarodna hokejska zveza je pravice televizijskih prenosov prodala v naslednje države. [54]

Država Televizija
 Avstrija ORF
 Belorusija BTRC
Orange
 Bolgarija Nova Sport
Bosna in Hercegovina BiH TV-Arena
 Brazilija Sportv
 Češka ČT
ČRo
 Črna gora TV-Arena
 Danska Viasat
DR
 Estonija Viasat
 Finska YLE
Urho TV
 Francija Sport+
France Télévisions
 Hong Kong i-Cable
 Islandija RÚV
 Italija RAI
 Kanada TSN
RDS
CTV
 Kazahstan KZSport1
Orange
 Kitajska CCTV-5
 Latvija Viasat
 Litva Viasat
 Luksemburg Servus TV
 Madžarska Chello Central Europe
Polsat
 Nemčija Sport1
ARD
N24
Pro7
RTL
Sat.1
ZDF
RNF
Servus TV

Država Televizija
 Norveška Viasat
NRK
TV2
 Poljska Polsat
 Romunija Chello Central Europe
Polsat
 Rusija Perviy Kanal
VGTRK
 Slovaška STV
Slovenský rozhlas
Radio Expres
 Slovenija Class1
Sport TV
 Srbija TV Arena
Srednji vzhod in Severna Afrika
Seznam držav
 Al Jazeera Sports
 Španija Enjoy TV
 Švedska Viasat
SVT
Aftonbladet TV

Država Televizija
  Švica SRG SSR idée suisse
 Ukrajina Pershiy Nazional'nyi
 Združene države Amerike Universal Sports


Visoka ločljivost (HD)
Država Televizija
 Avstrija ORF1 HD
 Kanada TSN HD
RDS HD
 Danska TV2 Sport HD
 Finska YLE HD
 Norveška Viasat Sport HD
 Poljska Polsat Sport HD
 Rusija HD Sport
 Švedska Viasat Sport HD
  Švica HD Suisse

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »SP 2010«. Iihf.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  2. ↑ »Nagrade«. Iihf.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  3. ↑ »Canada falls to Switzerland, loses Stamkos«. Montrealgazette.com. 12. maj 2010. Pridobljeno 23. maja 2010.
  4. ↑ »Hockey: Norway stuns Czechs at Worlds«. Vancouversun.com. 11. maj 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. maja 2010. Pridobljeno 23. maja 2010.
  5. ↑ »Referee assignments«. Iihf.com. Pridobljeno 23. maja 2010.
  6. ↑ »Record crowd sees Germans upset U.S«. Montrealgazette.com. 8. maj 2010. Pridobljeno 23. maja 2010.
  7. ↑ »Loss to Finland lands U.S. in relegation round – New Jersey Devils – News«. Devils.nhl.com. Pridobljeno 23. maja 2010.
  8. ↑ Adams, Alan (14. maj 2010). »Danska potisnila trenutno hokejsko zmešnjavo do roba«. Cbc.ca. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  9. ↑ »Sodniške naloge«. Iihf.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  10. ↑ Agence France-Presse (19. maj 2010). »Rusija na pragu pred tolažilno lovoriko po olimpijskem razočaranju?«. Theprovince.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  11. ↑ »Eberle zasijal ob kanadski zmagi nad Norveško«. Nationalpost.com. 15. maj 2010. Pridobljeno 23. maja 2010.[mrtva povezava] (angleško)
  12. ↑ »Svetovno prvenstvo: utrinki tekem 15. maja«. Avalanche.nhl.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  13. ↑ »Švedska premagala Kanado s 3–1«. Tsn.ca. 16. maj 2010. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  14. ↑ 14,0 14,1 »SP: Rusija dobila finalnega nasprotnika - Češko«. Tsn.ca. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  15. ↑ »Hedman in Harju ponesla Švede«. Lightning.nhl.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  16. ↑ Associated, The (16. maj 2010). »Rusija prekrižarila do zmage nad Dansko«. Google.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  17. ↑ »Konec skupine za obstanek« (v angleščini). Panthers.nhl.com. 18. maj 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2012. Pridobljeno 23. maja 2010.
  18. ↑ Češka : Finska (angleško)
  19. ↑ »Švedska : Danska«. Iihf.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  20. ↑ »Rusija : Kanada«. Iihf.com. Pridobljeno 24. maja 2010. (angleško)
  21. ↑ »Nemčija : Švica«. Iihf.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  22. ↑ »Pretep na obračunu med Nemčijo in Švico«. Iihf.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  23. ↑ »Švedska : Češka«. Iihf.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  24. ↑ »Rusija : Nemčija«. Iihf.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  25. ↑ »Švedska : Nemčija«. Iihf.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  26. ↑ »Dosedanji prejemniki medalj«. Iihf.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  27. ↑ »Čehi osvojili zlato«. Globe and Mail (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 29. maja 2010. Pridobljeno 23. maja 2010.
  28. ↑ »Sojenje tekem Svetovnega prvenstva«. Iihf.com. Pridobljeno 23. maja 2010. (angleško)
  29. ↑ »Nov šok za ruske hokejiste: Po kanadskem Vancouvru napočil še češki Köln«. Ytfiles.com. 24. marec 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2011. Pridobljeno 24. maja 2010. (angleško)
  30. ↑ Organizacija prvenstev (angleško)
  31. ↑ Nemčija dobila 89 glasov Arhivirano 2011-07-25 na Wayback Machine. Eishockey.org (angleško)
  32. ↑ »Scooter izdal uradno pesem prvenstva«. IIHF. Pridobljeno 13. marca 2010. (angleško)
  33. ↑ »Kampanja: Nemčija na ledu«. IIHF. Pridobljeno 20. maja 2010.
  34. ↑ »Maskota«. IIHF. Pridobljeno 20. maja 2010. (angleško)
  35. ↑ »»Nemčija na ledu,« uradni slogan prvenstva«. IIHF. Pridobljeno 13. marca 2010. (angleško)
  36. ↑ »Gretzky podprl nemške organizatorje«. IIHF. Pridobljeno 21. aprila 2010. (angleško)
  37. ↑ »Zeleni plošček«. IIHF. Pridobljeno 22. maja 2010. (angleško)
  38. ↑ »Horst Köhler prisoten v Gelsenkirchnu«. Iihf.com. Pridobljeno 22. maja 2010. (angleško)
  39. ↑ »Obeta se svetovni rekord«. IIHF. Pridobljeno 5. marca 2010. (angleško)
  40. ↑ Michigan State University Ann Arbor News (angleško)
  41. ↑ Gelsenkirchen postavil Guinessov rekord (angleško)
  42. ↑ Allen, Kevin (9. maj 2010). »Nemčija šokirala Ameriko v podaljšku«. Usatoday.Com. Pridobljeno 22. maja 2010. (angleško)
  43. ↑ Zgodovina nemško-ameriških obračunov (angleško)
  44. ↑ »Rekord se iz Nemčije vrača v ZDA«. RTV SLO. 12. december 2010. Pridobljeno 12. decembra 2010.
  45. ↑ »Rekordno občinstvo v Michiganu«. ESPN. 12. december 2010. Pridobljeno 12. decembra 2010. (angleško)
  46. ↑ »Urnik«. IIHF. Pridobljeno 22. maja 2010. (angleško)
  47. ↑ »Format in pravila«. Iihf.com. Pridobljeno 22. maja 2010. (angleško)
  48. ↑ »2009 Ranking«. Iihf.com. Pridobljeno 22. maja 2010.
  49. ↑ »Registracija igralcev«. Iihf.com. Pridobljeno 22. maja 2010. (angleško)
  50. ↑ Potek in pravila IIHF (angleško)
  51. ↑ Američani rešili čast v skupini za obstanek (angleško)
  52. ↑ Francija ostaja v elitni druščini, medtem ko v Divizijo I potujeta Italija in Kazahstan (angleško)
  53. ↑ »Sodniki«. Iihf.com. Pridobljeno 22. maja 2010. (angleško)
  54. ↑ »Mediji prvenstva v Nemčiji«. Infrontsports.com. 7. maj 2010. Pridobljeno 22. maja 2010. (angleško)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Svetovno_prvenstvo_v_hokeju_na_ledu_2010_-_elitna_divizija&oldid=6260072«