Pojdi na vsebino

Svinča vas

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Svinča vas

Zinsdorf
Naselje
DržavaAvstrija Avstrija
DeželaKoroška
OkrajCelovec-dežela
ObčinaŠtalenska gora
Prebivalstvo
 (2024-01-01)[1]
 • Skupno12
Časovni pasoviUTC+1 (CET/CEST)
UTC+2 (CET/CEST)
Št. občine20442
Št. naselja01070

Svinča vas (nemško Zinsdorf) je naselje v občini Štalenska gora v okraju Celovec-dežela na severno-osrednjem predelu Celovškega polja na Koroškem v Avstriji.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Svinča vas se nahaja na zahodni aluvialni ravnici reke Krke na južnem koncu občine Štalenska gora in hkrati stare občine Šenttomaž pri Celovcu. Skozi vas teče potok, ki mu rečejo po domače „Rov“ ali tudi „Tomanov rov“, saj je bil umetno izkopan začetek 20. stoletja, da bi služil za navodnjavanje poljan ter za pogon Tomanovega mlina. Potok, ali Rov, izvira iz Tomanovega ribnika ob gozdu, ki mu rečejo Fika na severu vasi, v katerega se izlivajo trije izvori.

Katastrska občina Svinča vas

[uredi | uredi kodo]
nižje sodstvo slovenksih kosezov, kot se prikaže skozi karto davčnih enot iz leta 1829 - NUK - Z 282.4-53

Istoimenska katastrska občina Svinča vas seže na vzhodu preko Krke do Pobrežji oz. do vasi Pobrežje že v občini Pokrče in na zahodu do Partovce oz. do vasi Partovca.

Posebnost je, da se v njej nahaja kot neka enklava katastrska občina istoimenske vasi Rogarja vas (Reigersdorf) (predvajajⓘ) (narečno: predvajajⓘ), za katero je povsem dognano, da izvira iz nižjega sodstva karantanskih kosezov in je torej živi oz. pravno-veljavni in pravno-materialni dokaz za pravno - in jezikovno - kontinuiteto v deželi.

Ledinska imena

[uredi | uredi kodo]

V stari občini Šenttomaž so po Wadlu vsa ledinska imena zapisana v zgodovinskih katastrih slovenska.[2]

Od severa v smeri ure se nahajajo sledeče ledine: Flicka, Fika, Puabraška gmajna, Na vodinah, Spodne polje. [3][4][5] [6][7][8][9] [10][11][12]

Hišna imena

[uredi | uredi kodo]
Toman (Tomanov dvorec, Tomanhof), Svinča vas 1951

Največji domačiji na vasi se reče Toman ali Tomanov dvorec, nemško Tomanhof), s čem je tudi označen poseben zgodovinski družbeni položaj, saj je „Hof“ že priznak gospode in ne tlačanske „hube“. Druge domačije so „Morič“, „Lampret“ (narečno „Vamprat“) nemško Lamprecht) in „Brk“ ter zgodovinsko Klamfar, ki jo je zamenjala Tomanova vila v samem „centru“ vasi. V vzhodnem gozdu se nahaja še „Tomanova kajža“, ki je bila nekdanja kovačija ob reki Krki. Druge zgodovinske domačije so se povsem zgubile. [13][14]

Med najlepša znamenja v občini šteje t.i. "Tomanov križ" na pol poti do Rogarje vasi. Je baročnega izvora na tri strani in je okrašen s freskami, ki so verjetno bile obnovljene oz. nastale konec 19. stoletja, verjetno v okviru delovanja Jacobo Brolla v občini.[15][16]

Narečje

[uredi | uredi kodo]
domačija Lampret (Lamprecht) (2008)

Tu še domače in še živo slovensko narečje je ‘’poljanščina Celovškega polja’’, kot je bilo raziskovano v disertaciji leta 1973 in terminološko tako opredeljeno v okviru znanstveno-raziskovalnega dela na Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem[17][18] [19]na osnovi novih raziskovanj o Celovškem polju samem. [20][21]

Domače narečje, hišna in ledinska imena, imena ljudi ter zgodovina kraja so zapisani v številnih literarnih delih domačina Bojana-Ilije Schnabl.

Nemščina oziroma nemško narečje je tu prisotno v obliki osrednjega koroškega nemškega narečja.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ime vasi Svinča vas izvira iz slovanskega / slovenskega imena Semegoj ter ljubkovalk kot Semeslav in Semuha i.dr. (Wadl navaja med zgodovinskimi viri različne variante zapisanega imena: Zemusesdorf, Zemegousdorf, Zimislawesdorf, Schiemsdorf). S tem je tudi po lingvistični poti potrjen njen izvor iz časov državnosti Karantanije, kajti Wadl tudi potrjuje, da je vas nastala na osnovi zgodnje srednjeveške koseške vasi. Sama katastrska občina naznanja pomen Tomanove gospode.[22]

V vasi so delovali številni kulturni aktivisti Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Edinost Št. Tomaž pri Celovcu ter Hranilnice in posojilnice Št. Tomaž.[23]

14. aprila 1942 sta bili prisilno deportirani družini Sturm domačij Toman in Morič (iz Svinče vasi) (ter družina Georg Waldhauser iz Šenttomaža). Hkrati sta bili razlaščeni in deklarirani za (nemškemu) narodu sovražni. Vrnili sta se šele po koncu vojne, le Verica Sturm je umrla v taborišču v Eichstättu.[24][25]

Do danes najdemo med vaščani štvilne absolvente slovenske gimnazije v Celovcu.

Cerkveno pravo

[uredi | uredi kodo]

Po cerkvenemu pravu, pripada domačija Morič (in ledina Spodne polje) k župnijski cerkvi Šenttomaž pri Celovcu, vse domačije vzhodno od vaške poti pa podružniški cerkvi Šentlovrenc. Obe sta bili do vojne slovenski oz. dvojezični. Sedaj le domačini letno zagotovijo slovensko mašo. Tomanovina je zgodovinsko vedno imela posebno vlogo v Šentlovrencu, ki je bila samostojna koseška vas, ter je cerkev sofinancirala. Zato so Tomanovini tudi pripadali častni grobovi ob cerkvi.

Znameniti vaščani

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Katasterkarten aus St. Thomas am Zeiselberg/Šenttomaž pri Celovcu aus 1898, 1901 und 1906 auf der Grundlage der Vermessung 1827 aus dem Gemeindearchiv von Magdalensberg/Štalenska gora (Folio Portendorf 1 – 2, Reigersdorf, St. Thomas mit Lassendorf 1 – 5, Wutschein 1 – 4, Zinsdorf 1 – 5)
  • Alphab. Verzeichnis der Grundbesitzer der Ortsgemeinde St. Thomas a. Z., 52 str.
  • Parzellen-Protokoll der Gemeinde Reigersdorf, 7 str.
  • Parzellen-Protokoll der Gemeinde Zinsdorf, 62 str
  • Uibersichts-Karte (sic!) der Steuer Bezirke und Katastral-Gemeinden von Kärnthen 1829 (3 Blatt, NUK Sig. Z 282.4-53)
  • Situation der Thomann-Realität und des Elektrizitäts-Werkes, Uibersicht (sic!) der vom Herrn Forstverwalter Franz Kofler im Dezember 1898 im Auftrag der Firma Ganz & Comp. Eingetauschten resp. Gekauften Parzellen. Maßstab 1:2880, 4 Blatt koloriert, ca. 34 x 48 cm
  • [brez naslova] [Katasterplan/Lageplan Zinsdorf, Reigersdorf, St. Margaretha, Hörtendorf], schwarz-weiss, 4 Blatt, ca. 30 x 36,5 cm [s. d., s. l.]
  • Flächenwidmungsplan Ottmanach (Aushang in der Gemeinde Magdalensberg/Štalenska gora)
  • kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (1.4.2025). (1.4.2025).
  • Magdalensberg, Gemeindeplan 1: 14.000, Wander- und Radwanderkarte 1: 46.000, Umgebungskarte 1: 800.000. freytag & berndt, s.d., s.l., ISBN 3-7079-0517-9


Leposlovje

[uredi | uredi kodo]
  • B.-I. Schnabl: Resnična pravljica o čudežni sinički v Svinči vasi. V: Nedelja, priloga 14 dni, Nov 10, 2010. str. 13.
  • B.-I. Schnabl: Božja pot do Gospe Svete in nazaj, ali Večno mlade lipe. In: KMD 2012. Celovec 2011, 112–116
  • B.-I. Schnabl: Tamnah, Na Tamnah – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu gore nad celovškim poljem. In: KMD 2013. Celovec 2012, 133–138
  • B.-I. Schnabl: Magnolija in tulipani, Pripovedi in resnične pravljice s Celovškega polja. Klagenfurt/Celovec 2014.
  • B.-I. Schnabl: Troje poletnih pravljic v eni. V: Rastje, Celovec 2015, št. 9, str.145-152.
  • B. Schnabl: Poljanski camino, dvanajst razodetji s Celovškega polja. Mohorjeva 2018.
  • B. Schnabl: O globljem pomenu obreda vkuhavanja domačega soka iz domačih cviblijev. V: Rastje, Celovec 2020, št. 14, str.231-234.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • P. Ribnika: Zemljiški kataster kot vir za zgodovino. In: ZČ 36 (1982) 321–337
  • B. Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno in urbanistično zgodovino slovenskega ozemlja, 1. del. In: Arhivi 32 (2009) 283–338
  • B. Goleč: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno in urbanistično zgodovino slovenskega ozemlja, 2. del. In: Arhivi 33 (2010) 339–396
  • Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage. Ljubljana 2010
  • SCHNABL, Bojan-Ilija. Hišna imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici: nova enciklopedijska raziskovanja. In: Koroški koledar 2016, Celovec 2015, S. 129-134. [COBISS.SI-ID 15269428]
  • SCHNABL, Bojan-Ilija. Flurnamen in St. Thomas am Zeiselberg/Šenttomaž pri Celovcu in der weiteren Umgebung. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 346-350.
  • SCHNABL, Bojan-Ilija. Vulgoname. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 3. zv., str. 1472-1473.
  • Liber memorabilium St. Thomas am Zeiselberg / Šenttomaž pri Celovcu, MS

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Bevölkerung am 1.1.2024 nach Ortschaften (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.
  2. ↑ Wilhelm Wadl (Hg.): Magdalensberg, Natur, Geschichte, Gegenwart, Gemeindechronik. Klagenfurt 1995, 62–64.
  3. ↑ Bojan-Ilija Schnabl. Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. V: Koroški koledar 2015. V Celovcu: Drava, [2014], S. 119-126. [COBISS.SI-ID 56224098]
  4. ↑ Katasterkarten aus St. Thomas am Zeiselberg/Šenttomaž pri Celovcu aus 1898, 1901 und 1906 auf der Grundlage der Vermessung 1827 aus dem Gemeindearchiv von Magdalensberg/Štalenska gora (Folio Portendorf 1 – 2, Reigersdorf, St. Thomas mit Lassendorf 1 – 5, Wutschein 1 – 4, Zinsdorf 1 – 5)
  5. ↑ Alphab. Verzeichnis der Grundbesitzer der Ortsgemeinde St. Thomas a. Z., 52 str.
  6. ↑ Parzellen-Protokoll der Gemeinde Reigersdorf, 7 str.
  7. ↑ Parzellen-Protokoll der Gemeinde Zinsdorf, 62 str
  8. ↑ Uibersichts-Karte (sic!) der Steuer Bezirke und Katastral-Gemeinden von Kärnthen 1829 (3 Blatt, NUK Sig. Z 282.4-53)
  9. ↑ Situation der Thomann-Realität und des Elektrizitäts-Werkes, Uibersicht (sic!) der vom Herrn Forstverwalter Franz Kofler im Dezember 1898 im Auftrag der Firma Ganz & Comp. Eingetauschten resp. Gekauften Parzellen. Maßstab 1:2880, 4 Blatt koloriert, ca. 34 x 48 cm
  10. ↑ [brez naslova] [Katasterplan/Lageplan Zinsdorf, Reigersdorf, St. Margaretha, Hörtendorf], schwarz-weiss, 4 Blatt, ca. 30 x 36,5 cm [s. d., s. l.]
  11. ↑ Flächenwidmungsplan Ottmanach (Aushang in der Gemeinde Magdalensberg/Štalenska gora)
  12. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (1.4.2025).
  13. ↑ Bojan-Ilija Schnabl. Hišna imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici: nova enciklopedijska raziskovanja. In: Koroški koledar 2016, Celovec 2015, S. 129-134. [COBISS.SI-ID 15269428]
  14. ↑ SCHNABL, Bojan-Ilija. Vulgoname. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Köln, Weimar 2016, 3 zv., str. 1472 - 1474.
  15. ↑ Uši Sereinig, Bojan-Ilija Schnabl: Bildstok. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 1. zv., str. 155-158.
  16. ↑ Bojan-Ilija Schnabl, Jacobo Brollo, furlanski slikar na Koroškem in Štajerskem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2016. Celovec: Mohorjeva 2015, str. 61-68, ISBN 978-3-7086-0864-8.
  17. ↑ Katja Sturm-Schnabl: „Die slovenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken“, Dunaj, Phil. Diss 1973"
  18. ↑ Katja Sturm-Schnabl: Klagenfurter Feld, die slowenische Mundart der Poljanci. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 637-640.
  19. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Osrednjejužnokoroško slovensko narečje. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 1000.
  20. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Klagenfurter Feld. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 631-637.
  21. ↑ Bojan-Ilija Schnabl. Nekaj ključnih jezikoslovnih pojmov za javni diskurz na Koroškem. V: DESTOVNIK, Irena (ur.). Koroški koledar 2015. V Celovcu: Drava, [2014], S. 113-118. [COBISS.SI-ID 21070600]
  22. ↑ Wilhelm Wadl (Hg.): Magdalensberg, Natur, Geschichte, Gegenwart, Gemeindechronik. Klagenfurt 1995, 154-155;
  23. ↑ Katja Sturm-Schnabl: Edinost Šenttomaž, Katoliško slovensko izobraževalno društvo Edinost Št. Tomaž pri Celovcu. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 1. zv., str. 283-287.
  24. ↑ Liber memorabilium St. Thomas am Zeiselberg / Šenttomaž pri Celovcu, MS, str. 77
  25. ↑ Zveza slovenskih pregnank in pregnancev (ZSP) www.pregnanci.at/sl/ [1]
  26. ↑ Bojan Schnabl: Sturm, Miharl/Michael. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 3. zv., str. 1304.
  27. ↑ Bojan Schnabl. Zgodovinsko slovensko prosvetno društvo “Edinost” v Šenttomažu: nova dognanja. In: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu 2024, ISSN 1024-1493, 2024, S. 51-58, ilustr.
  28. ↑ Bojan Schnabl. Der historische slowenische Kulturverein „Edinost“ in St. Thomas am Zeiselberg. In: Wilhelm Wadl. Magdalensberg, Natur – Geschichte – Gegenwart, Gemeindechronik. 2. Aktualisierte, verbesserte und erweiterte Auflage, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt/Celovec 2024, ISBN 978-3-7084-0691-6, S. 377-380.
  29. ↑ Katja Sturm-Schnabl: Sturm, Andrej. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 3. zv., str. 1302-1304.
  30. ↑ Bojan Schnabl. Zgodovinsko slovensko prosvetno društvo “Edinost” v Šenttomažu: nova dognanja. In: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu 2024, ISSN 1024-1493, 2024, S. 51-58, ilustr.
  31. ↑ Bojan Schnabl. Der historische slowenische Kulturverein „Edinost“ in St. Thomas am Zeiselberg. In: Wilhelm Wadl. Magdalensberg, Natur – Geschichte – Gegenwart, Gemeindechronik. 2. Aktualisierte, verbesserte und erweiterte Auflage, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt/Celovec 2024, ISBN 978-3-7084-0691-6, S. 377-380.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Svinča vas
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Svinča_vas&oldid=6429218«