Dumuzi
Dumuzi | |
---|---|
Bog pastirjev in plodnosti | |
Prebivališče | nebesa (pol leta), Kur (druga polovica leta) |
Osebne informacije | |
Starši | Sirtur in neznan oče |
Sorojenci | Geštinana (sestra) Amašilama (ne vedno, v nekaterih besedilih pa sestra) |
Partner | Inana (kasneje znana kot Ištar) |
Ustrezniki | |
Grški ustreznik | Adonis |
Vzhodnosemitski ustreznik | Tamuz |
Vevantinski ustreznik | Tamuz/Adonis |
Dumuzi,[a] kasneje znan kot Tammuz,[b] je bil mezopotamski bog, povezan s pastirji in prvi mož boginje Inane, kasneje znane kot Ištar.
V sumerski mitologiji je bila Dumuzijeva sestra Geštinana boginja poljedelstva, plodnosti in razlaganja sanj. Na seznamu sumerskih kraljev je omenjen kot predpotopni kralj Bad-tibire in zgodnji kralj Uruka. V sumerski pesnitvi Inana ima raje kmeta Dumuzi tekmuje s kmetom Enkimdujem za Inanino roko in poroko. V pesnitvi Inanin spust v podzemni svet Dumuzi ne objokuje Inanine smrti, zato Inana po svoji vrnitvi dovoli demonom gallujem, da ga potegnejo v podzemni svet kot njeno zamenjavo. Inana kasneje obžaluje svojo odločitev in odloči, da bo Dumuzid pol leta preživel v podzemnem svetu, drugo polovico pa z njo. V času, ko bo z njo, ga bo v podzemnem svetu nadomeščala sestra Geštinana, kar je imelo za posledico menjavanje letnih časov.
V Epu o Gilgamešu je na Tablici VI Tammuz omenjen kot eden od Ištarinih bivših ljubimcev, ki se je pretvoril v ptiča allaluja z zlomljenim krilom. Dumuzi je bil povezan s plodnostjo in vegetacijo, vroča in suha poletja v Mezopotamiji pa naj bi bila posledica Dumuzijeve polletne smrti. Poletni meseci so nosili njegovo ime, ljudje po vsej Mezopotamiji pa so se udeleževali javnih obredov žalovanja za njim. V poznem 20. stoletju so teologi na splošno menili, da so kralji med sumerskim festivalom Akitu svojo legitimnost lahko vzpostavili tako, da so prevzeli vlogo Dumuzija in vstopili v obredne spolne odnose z vrhovno Inanino svečenico kot del obreda svete poroke. To mnenje zdaj zaradi napačne razlage sumerskih knjižnih besedil na splošno ne velja več. Kult Dumuzija se je kasneje razširil v Levant in Grčijo, kjer je dobil zahodnosemitsko ime Adonis.
Kult Ištar in Tammuza se je ohranil do 11. stoletja n. št., v nekatrih delih Mezopotamije celo do 18. stoletja. Tammuz je omenjen v Knjigi preroka Ezekiela in drugih odlomkih hebrejske Biblije. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju so teologi v Tammuzu na splošno videli prapodobo umirajočega in vstajajočega boga. Odkritje celotnega sumerskega besedila pesnitve Inanin spust v podzemni svet je takšno videnje ovrglo, ker se pripoved ne konča z Dumuzijevim vstajenjem, ampak z njegovo smrtjo. Dumuzijevo rešitev iz podzemnega sveta in njegovo vrnitev v nebesa, so kasneje odkrili v besedilu Dumuzijeva vrnitev, prevedenem leta 1963. Teologi so prapodobo umirajočega in vstajajočega boga kljub temu večinoma zavrgli.
Rodoslovje sumerskih bogov
[uredi | uredi kodo]An | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ninhursaga | Enki sin Nammu | Ningikuga hčerka Nammu | Nisaba hčerka Uraš | Haja | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ninsar | Ninlil | Enlil | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ninkura | Ningal morda hčerka Enlila | Nanna | Nergal morda sin Enkija | Ninurta morda sin Ninhursage | Nintinuga hčerka Uraš | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uttu | Inana morda tudi hčerka Enkija, Enlila ali Anuja | Dumuzi morda sin Enkija | Utu | Ereškigal poročena z Nergalom | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Meškiagašer | Lugalbanda | Ninsun | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Enmerkar | Gilgameš | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ur-Nungal | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Opombe
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »The Electronic Text Corpus of Sumerian Literature«. etcsl.orinst.ox.ac.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. septembra 2015. Pridobljeno 29. avgusta 2017.
- ↑ Mitchell 2005, str. 169.