Tell Ramad

Tell Ramad
تل رماد
Tell Ramad; تل رماد
	Tell Ramad Geografska lokacija: Sirija
Lokacija	20 km jugozahodno od Damaska,; Sirija;
Regija	Damask
Koordinati	33°21′37″N 35°56′56″E / 33.360178°N 35.948949°E
Tip	tell
Del	vas
Površina	2 ha
Zgodovina
Material	glina, apnenec
Ustanovljeno	okoli 7230–6800 pr. n. št.
Obdobje	neolitik
Druge informacije
Datumi izkopov	1963–1973
Arheologi	Henri de Contenson
Stanje	ruševine
Uprava	Generalni direktorat za starine in muzeje
Javni dostop	da

Tell Ramad (arabsko تل رماد) je prazgodovinski neolitski tell ob vznožju gore Hermon, približno 20 kilometrov jugozahodno od Damaska, Sirija. Na tellu je bila majhna vas s površino 2 ha, prvič naseljena v poznem 8. tisočletju pr. n. št.^[1]

Tell Ramad so odkrili francoski cariniki. Leta 1939 ga je obiskal Laurisson Ward in na površini zbiral predmete, ki so zdaj v muzeju Peabody. Najdišče je zatem odšlo nekoliko v pozabo, dokler ga nista ponovno odkrila W.J. van Liere in Henri de Contenson. Slednji je vodil osem sezon izkopavanj med letoma 1963 in 1973.^[1]

Pomembne najdbe iz najzgodnejšega obdobja so številne ovalne jame s premerom 3-4 m, z malto utrjenimi tlemi, z glino ometanimi stenami, glinastimi pečmi in zabojniki, ki so služile kot hiše.^[2] Med naselitvenima plastema I in II ni nobenega znaka, ki bi kazal na prekinitev naselitve. Zdi se, da se tudi pogrebne navade niso spremenile. Pokopavali so večinoma v skupnih grobovih in s skromnimi grobnimi pridatki. V obeh plasteh so odkrili različna orodja iz kremena, vključno s srpi, in konice puščic.^[2]

Tell Ramad je eno redkih najdišč, ki so bistvena za razumevanje izvora kmetijstva, ker so v njem odkrili različne vrste udomačene pšenice, ječmena in lana.^[3] Za področje Tell Ramada je značilna dvoredna pšenica, ki so je verjetno vzgojili prav tukaj. Med divjo rastlinsko hrano so spadali pistacije, mandlji, fige in divje hruške.^[3]^[4] Ostanki sesalcev v plasti I kažejo, da so bile istočasno udomačene ovce in koze, čeprav je bilo število ovac trikrat večje od števila koz.^[5]

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Akkermans, Peter M.M.G.; Schwartz, Glenn M. (2003). The Archaeology of Syria: From Complex Hunter-Gatherers to Early Urban Societies (c. 16,000–300 BC). Cambridge University Press. str. 109.ISBN 978-0-521-79666-8.
↑ ^2,0 ^2,1 Moore, A.M.T. (1978). The Neolithic of the Levant. Oxford University, Unpublished Ph. D. Thesis. str. 192–198.
↑ ^3,0 ^3,1 Hillman, Gordon (1978). "On the Origins of Domestic rye: Secale Cereale: The Finds from Aceramic Can Hasan III in Turkey". Anatolian Studies. 28: 157–174. doi: 10.2307/3642748. JSTOR 3642748.
↑ Fu, Yong-Bi (2011). "Genetic evidence for early flax domestication with capsular dehiscence". Genetic Resources and Crop Evolution. 58 (8): 1119–1128. doi: 10.1007/s10722-010-9650-9.
↑ Harris, David R. (1996). The origins and spread of agriculture and pastoralism in Eurasia. Routledge. str. 253. ISBN 978-1-85728-538-3.

[ref1-1] 1,0 ^1,1 Akkermans, Peter M.M.G.; Schwartz, Glenn M. (2003). The Archaeology of Syria: From Complex Hunter-Gatherers to Early Urban Societies (c. 16,000–300 BC). Cambridge University Press. str. 109.ISBN 978-0-521-79666-8.

[ref2-2] 2,0 ^2,1 Moore, A.M.T. (1978). The Neolithic of the Levant. Oxford University, Unpublished Ph. D. Thesis. str. 192–198.

[ref3-3] 3,0 ^3,1 Hillman, Gordon (1978). "On the Origins of Domestic rye: Secale Cereale: The Finds from Aceramic Can Hasan III in Turkey". Anatolian Studies. 28: 157–174. doi: 10.2307/3642748. JSTOR 3642748.

[4] Fu, Yong-Bi (2011). "Genetic evidence for early flax domestication with capsular dehiscence". Genetic Resources and Crop Evolution. 58 (8): 1119–1128. doi: 10.1007/s10722-010-9650-9.

[5] Harris, David R. (1996). The origins and spread of agriculture and pastoralism in Eurasia. Routledge. str. 253. ISBN 978-1-85728-538-3.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]