Tempti-Humban-Inšušinak

Tempti-Humban-Inšušinak
Tempti-Humban-Inšušinak
Kralj Elama;
	Kralj Tempti, ranjen v bitki pri Ulaju; Britanski muzej
Vladanje	ok. 664 – 653 pr. n. št.
Predhodnik	Urtak
Naslednik	Umanigaš; Tamaritu
Rojstvo	1. tisočletje pr. n. št.
Smrt	653 pr. n. št. ali 7. stoletje pr. n. št.
Vladarska rodbina	Humbansko-tahridska dinastija ("Novoelamska")

Tempti-Humban-Inšušinak, bolj znan po svojem asirskem imenu Teuman, je bil od leta 664 do 653 pr. n. št.^[1] kralj Elama, * ni znano, † 653 pr. n. št.

Bil je sodobnik asirskega kralja Asurbanipala (vladal (668 – ok. 627 pr. n. št.). V različnih virih je njegovo ime zapisano kot Te’umman,^[1], Teumann ali Te-Umman.

Nasledstvo

Teuman je nasledil kralja Urtaka.^[2] Odnos med Urtakom in Teumanom je predmet razprav. Nekateri poznavalci menijo, da med njima ni bilo nobene povezave^[1] in da je na oblast prišel v "dinastičnem prevratu".^[2] Drugi avtorji trdijo, da je bil brat dveh svojih kraljevih predhodnikov, Huban-Haltaša II. in Urtaka.^[3] Po Teumanovem pristopu so Urtakovi sinovi pobegnili v Asirijo, nakar je Teuman neuspešno zahteval, da jih Asirija vrne v njegovo skrbništvo.^[2]

Bitka pri Ulaju (653 pr. n. št.)

Asurbanipal je leta 653 pr. n. št. sprožil uničujoč napad na Elam.^[4] Besedilo v Asurbanipalovih letopisih, napisano leta 649 pr. n. št., opisuje Asurbanipalove utemeljitve vojne in njen zaključek. Asurbanipalovi razlogi za vojno so vključevali "Teumanova predrzna sporočila, njegovo hvalisanje, njegove zlobne spletke, lunin mrk, ki je napovedal Teumanov padec, zaseg, ki so ga Teumanu namenili bogovi kot opozorilo, in Teumanovo napoved vojne Asurbanipalu".^[5] V besedilu je zapisano, da je Asurbanipal uklazal Teumana obglaviti in da je Teumana kot kralj zamenjal Umanigaš.^[5]

Ranjeni Teuman poskuša s pomočjo svojega sina Tamarituja pobegniti z bojišča pri Ulaju^[7]
Zadnja puščica kralja Teumana in njegovega sina Tamarituja^[8]^[7]
Obglavljenje kralja Teumana Elamskega^[7]
Asirski vojščak s Teumanovo glavo^[7]
Asirski vojščaki s Teumanovo glavo hitijo v Ninive^[7]

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 D. T. Potts (12. november 2015). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State. Cambridge University Press. str. 449. ISBN 978-1-316-58631-0.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 John Boederman (1997). The Cambridge Ancient History. Cambridge University Press. str. 148. ISBN 978-0-521-22717-9.
↑ M. Rahim Shayegan (15. september 2011). Arsacids and Sasanians: Political Ideology in Post-Hellenistic and Late Antique Persia. Cambridge University Press. str. 279. ISBN 978-0-521-76641-8.
↑ Bill T. Arnold; Brent A. Strawn (15. november 2016). The World around the Old Testament: The People and Places of the Ancient Near East. Baker Publishing Group. str. 77. ISBN 978-1-4934-0574-9.
↑ ^5,0 ^5,1 John Malcolm Russell (1999). The Writing on the Wall: Studies in the Architectural Context of Late Assyrian Palace Inscriptions. Eisenbrauns. str. 164. ISBN 978-0-931464-95-9.
↑ »Wall panel; relief British Museum«. The British Museum (v angleščini).
↑ ^7,0 ^7,1 ^7,2 ^7,3 ^7,4 Watanabe, Chikako E. (2004). »The "Continuous Style" in the Narrative Scheme of Assurbanipal's Reliefs«. Iraq. 66: 112. doi:10.2307/4200565. ISSN 0021-0889. JSTOR 4200565.
↑ Maspero, G. (Gaston); Sayce, A. H. (Archibald Henry); McClure, M. L. (1903). History of Egypt, Chaldea, Syria, Babylonia and Assyria. London : Grolier Society. str. 210.

Vladarski nazivi
Tempti-Humban-Inšušinak Rojen: ni znano Umrl: 653 pr. n. št.
Predhodnik: Urtak	Kralj Elama ok. 664 – 653 pr. n. št.	Naslednik: Humban-nikaš III. (v Madaktuju in Susi) Tamaritu (v Hiduli)

[Potts2015p449-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 D. T. Potts (12. november 2015). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State. Cambridge University Press. str. 449. ISBN 978-1-316-58631-0.

[Boederman1997p148-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 John Boederman (1997). The Cambridge Ancient History. Cambridge University Press. str. 148. ISBN 978-0-521-22717-9.

[Shayegan2011-3] M. Rahim Shayegan (15. september 2011). Arsacids and Sasanians: Political Ideology in Post-Hellenistic and Late Antique Persia. Cambridge University Press. str. 279. ISBN 978-0-521-76641-8.

[ArnoldStrawn2016-4] Bill T. Arnold; Brent A. Strawn (15. november 2016). The World around the Old Testament: The People and Places of the Ancient Near East. Baker Publishing Group. str. 77. ISBN 978-1-4934-0574-9.

[Russell1999p164-5] 5,0 ^5,1 John Malcolm Russell (1999). The Writing on the Wall: Studies in the Architectural Context of Late Assyrian Palace Inscriptions. Eisenbrauns. str. 164. ISBN 978-0-931464-95-9.

[6] »Wall panel; relief British Museum«. The British Museum (v angleščini).

[CK-7] 7,0 ^7,1 ^7,2 ^7,3 ^7,4 Watanabe, Chikako E. (2004). »The "Continuous Style" in the Narrative Scheme of Assurbanipal's Reliefs«. Iraq. 66: 112. doi:10.2307/4200565. ISSN 0021-0889. JSTOR 4200565.

[8] Maspero, G. (Gaston); Sayce, A. H. (Archibald Henry); McClure, M. L. (1903). History of Egypt, Chaldea, Syria, Babylonia and Assyria. London : Grolier Society. str. 210.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]