Tihvin

Tihvin Тихвин
Ulica Karla Marxa, najdaljša cesta v Tihvinu
Zastava Grb
Lega: Tihvin
Tihvin Lega: Tihvin Tihvin Tihvin (Leningrad Oblast)
Koordinati: 59°39′N 33°32′E
Država	Rusija
Federalni subjekt	Leningrajska oblast
Administrative district	Tihvinski rajon
Ustanovitev občinskega naselja	Tihvinskoje občinsko naselje
Prvič omenjen	1383
Status mesta od	1773
Nadm. višina	50 m
Prebivalstvo  (popis 2010)
• Skupno	58.459
• Rang	284., leta 2010
Administrativni status
• Glavno mesto	Tihvinski rajon, Tihvinskoje občinsko naselje
Skupnostni status
• Skupnostno okrožje	Tihvinski občinski rajon
• Urbano naselje	Tihvinsko urbano naselje
• Glavno mesto	Tihvinski občinski rajon, Tihvinsko urbano naselje
Časovni pas	UTC+3
Poštne številke	187549–187553, 187555–187557
Omrežne skupine	+7 81367
OKTMO ID	41645101001
Uradni praznik	9. julij

Tihvin (rusko Ти́хвин; vepsko Tihvin) je mesto in upravno središče Tihvinskega rajona v Leningrajski oblasti v Rusiji, ki leži na obeh bregovih reke Tihvinke na vzhodu oblasti, 200 km vzhodno od Sankt Peterburga. Tihvin je tudi industrijsko in kulturno središče okraja ter transportno vozlišče. Leta 2010 je imelo naselje 58.459 prebivalcev.

Predhodno je bil znan kot Predtečenski pogost in Tihvinski posad.

Zgodovina

Prvič je bil omenjen leta 1383 kot Predtečenski pogost (Предтеченский погост), ko je kronika poročala o izgradnji lesene cerkve Vnebovzetja na tem mestu. Pozneje, v letih 1495–1496, J. K. Saburov, uradnik iz Novgorodskega katastra, omenja »Tihvinsko župnijo in v njej leseno cerkev«.

Njegova lega na presečišču trgovskih poti, ki so povezovale reko Volgo z jezerom Ladoga in Baltskim morjem so zagotovile njegov hiter razvoj. Na začetku 16. stoletja je bil že široko znan trgovski center. V letih 1507–1515 je Vasilij III. financiral izdelavo spominske kamnite katedrale Vnebovzetja na mestu pogorele lesene cerkve, ki jo je postavil Dmitrij Sirkov Novgorodski in stoji še danes.

Leta 1560 je bil na levem bregu reke Tihvinke po ukazu Ivana Groznega ustanovljen Samostan vnebovzetja. Vodenje gradbenega projekta je bilo zaupano Fjodorju Sirkovu. Posebnega pomena je bila hitrost gradnje; car je tako dovolil uporabo kmetov iz dvajsetih podeželskih divizij, da so pomagali pri gradnji.