Travniški kukmak

travniški kukmak
Ohranitveno stanje
	; najmanj ogrožen (IUCN 3.1)
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Fungi (glive)
Oddelek:	Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred:	Agaricomycetes (listarice)
Red:	Agaricales (listarji)
Družina:	Agaricaceae (kukmarke)
Rod:	Agaricus (kukmaki)
Vrsta:	A. campestris
Dvočlensko ime
	Agaricus campestris; L. (1753)
Sinonimi
	Amanita campestris; (L.) Roussel (1796); Hypophyllum campestre; (L.) Paulet (1808); Pratella campestris; (L.) Gray (1821); Pluteus campestris; (L.) Fr. (1836); Psalliota campestris; (L.) P. Kumm. (1871); Fungus campestris; (L.) Kuntze (1898); Agaricus campestris; Scop. (1772); Agaricus villaticus; Brond. (1827);

Travniški kukmak (znanstveno ime Agáricus campestris) je gliva iz rodu kukmakov (Agaricus). Je bližnji sorodnik ene od najbolj znanih gojenih gob – šampinjona.

Na rdečem seznamu svetovne zveze za varstvo narave je označena kot najmanj ogrožena vrsta.^[1]

Značilnosti

Ilustracija

Lističi

Trosi

Klobuk je bele barve, včasih z rožnatim pridihom, z drobnimi luskicami. Lističi so prosti. Mladi so rožnate barve in kasneje postanejo rdečkasto rjavi. Bet je bel in se oža proti dnišču. Obroček je ozek, tenak ter hitro izgine.Bet je pod obročkom rahlo kosmičast.^[2] Meso je belo, včasih rahlo rdečkaste barve. Prijetnega vonja in okusa.^[3]

Raste med junijem in oktobrom na dobro pognojenih tleh – travnikih in pašnikih in je prisotna na področju celotne Slovenije.

Mikroskopske značilnosti

Trosni prah je črnikasto rjav. Trosi so gladki, elipsasti,^[3], veliki 6–9,5 x 4,5–7 µm. Na robovih lističev nima cistid^[2]

Podobne vrste

Nevarna bi lahko bila zamenjava s smrtno strupeno koničasto mušnico (Amanita virosa), ki ima v dnišču ostanke lupine, zastiralce na betu in bele lističe.

Strupen je tudi podoben karbolni kukmak (Agaricus xanthodermus), ki ima rumeneče dnišče in neprijeten vonj po karbolu.

Možne so tudi zamenjave s podobnimi belimi kukmaki, ki na prerezu lahko pordečijo a nikoli porumenijo in so užitni: dvotrosni kukmak (Agaricus bisporus), poljski kukmak (Agaricus arvensis) in mestni kukmak (Agaricus bitorquis).

Nenevarna bi je zamenjava z rožnolistnim kukmakovcem (Leucoagaricus leucotithes), ki ima obstojen bel obroček in bele lističe, ki s starostjo pordečijo.

Uporabnost

Je užitna in cenjena goba. Čeprav je zelo podobna gojenim vrstam, se ne goji zaradi hitrega zorenja in kratega roka uporabnosti.^[4]

Vodni izvlečki travniškega kukmaka povečajo izločanje inzulina in pri poskusih in vitro učinek na presnovo glukoze, čeprav mehanizem še ni pojasnjen.^[5]

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Travniški kukmak

Sklici

↑ »IUCN Red List - Agaricus campestris«.
↑ ^2,0 ^2,1 Laessøe, Thomas; Petersen, Jens H. (2019). Fungi of temperate Europe. Princeton Oxford: Princeton University Press. ISBN 978-0-691-18037-3.
↑ ^3,0 ^3,1 »Agaricus campestris, travniški kukmak - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 4. maja 2024.
↑ Grigson J. (1975). The Mushroom Feast. London, UK: Penguin. ISBN 978-0-14-046273-9.
↑ Gray AM, Flatt PR (1998). »Insulin-releasing and insulin-like activity of Agaricus campestris (mushroom)«. The Journal of Endocrinology. 157 (2): 259–66. CiteSeerX 10.1.1.490.7952. doi:10.1677/joe.0.1570259. PMID 9659289.

[1] »IUCN Red List - Agaricus campestris«.

[:0-2] 2,0 ^2,1 Laessøe, Thomas; Petersen, Jens H. (2019). Fungi of temperate Europe. Princeton Oxford: Princeton University Press. ISBN 978-0-691-18037-3.

[:1-3] 3,0 ^3,1 »Agaricus campestris, travniški kukmak - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 4. maja 2024.

[Grigson_1975-4] Grigson J. (1975). The Mushroom Feast. London, UK: Penguin. ISBN 978-0-14-046273-9.

[Gray_1998-5] Gray AM, Flatt PR (1998). »Insulin-releasing and insulin-like activity of Agaricus campestris (mushroom)«. The Journal of Endocrinology. 157 (2): 259–66. CiteSeerX 10.1.1.490.7952. doi:10.1677/joe.0.1570259. PMID 9659289.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]