Trdnjava Nardaran
| Trdnjava Nardaran | |
|---|---|
 Trdnjava Nardaran | |
 | |
| Splošni podatki | |
| Lokacija | Nardaran, Baku, Azerbajdžan |
| Koordinati | 40°33′41.0″N 50°00′17.2″E / 40.561389°N 50.004778°E |
| Dokončano | 1301 |
| Projektiranje in gradnja | |
| Arhitekt | Mahmud ibn Sa'd |
Trdnjava Nardaran (azerbajdžansko Nardaran qalası) – zgodovinski in arhitekturni spomenik, ki stoji v naselju Nardaran v okrožju Sabunçu v Bakuju. Ministrstvo za kulturo in turizem Azerbajdžanske republike je trdnjavo registriralo kot spomenik svetovnega pomena.[1] Leta 2001 je bila trdnjava Nardaran skupaj z drugimi kaspijskimi obrambnimi strukturami vključena na Unescov poskusni seznam.[2]
Dva napisa na pročelju trdnjavskega stolpa kažeta, da je stavbo leta 1301 zgradil arhitekt Mahmud ibn Sa'd. Ta arhitekt je načrtoval in zgradil tudi mošejo Bibi-Hejbat v zalivu Baku in mošejo Mola Ahmad v notranjem mestu (Ičeri Šeher), ki je bila zgrajena leta 1300 in nosi tudi arhitektovo ime na svojem napisu.
Trdnjava Nardaran je sestavljena iz trdnjavskega obzidja, ki obdaja dvorišče kvadratne oblike in valjastega stolpa, ki stoji v središču dvorišča. Pri gradnji trdnjave je bil uporabljen lokalni kamen.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Dva napisa na pročelju trdnjavskega stolpa kažeta, da je stavbo zgradil arhitekt Mahmud ibn Sad[3] (ali Mahmud ibn Said[4]) v letu 700 po hidžri (1301 n. št.).
Večji napis, ki je na višini drugega nadstropja nad vhodom v stolp, pravi:
- »V imenu vsemusmiljenega Alaha! Mati…Barikat…je ukazala zgraditi to zgradbo z lastnimi sredstvi in dirhami za gledanje na Allaha, da bi mu ugodila in si zaslužila vse njegove nagrade. Na dan ramazana 700. leta "(700-1301)".
Manjši napis, ki je nekoliko nad prvim in na vzhodni strani, pravi: »Delo Mahmuda, Sa'dovega sina«.
Vsi trije spomeniki pričajo o izjemni arhitektovi nadarjenosti, njegovem poglobljenem poznavanju značilnosti trdnjavskih konstrukcij in umetniški domišljiji.
Arhitekturne značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trdnjava Nardaran je sestavljena iz trdnjavskega obzidja, ki obdaja dvorišče kvadratne oblike in valjastega stolpa, ki sta v središču dvorišča.[4] Obzidje, ki obdaja dvorišče, je visoko 6 metrov in je na vseh štirih straneh okrepljeno z bastijonskimi stolpi. Osrednji stolp na dvorišču je visok 12,5 metra. Pri gradnji trdnjave je bil uporabljen lokalni kamen.
Cilindrična oblika, razdelitev na tri nivoje s kamnitimi kupolami na vrhu, dvignjen vhod v drugi nivo in druge značilnosti naredijo osrednji stolp trdnjave Nardaran podoben osrednjemu stolpu okrogle trdnjave Mardakan.[5] Kljub tem podobnostim ima donžon trdnjave Nardaran tudi posebne značilnosti: na primer, za razliko od drugih trdnjav v Abšeronu, se stene donžona Nardaran ne nagibajo navznoter, ko se dvigajo, ampak ohranjajo svojo ravno obliko. Poleg tega je donžon trdnjave Nardaran, za razliko od donžona okrogle trdnjave Mardakan, zgrajen iz navadnih klesanih kamnov brez okrasnih elementov.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Dünya əhəmiyyətli daşınmaz tarix və mədəniyyət abidələrinin siyahısı« (PDF). Azərbaycan Respublikası Mədəniyyət Nazirliyi. 2. avgust 2001. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 7. julija 2021. Pridobljeno 18. julija 2020.
- ↑ Centre, UNESCO World Heritage. »The Caspian Shore Defensive Constructions«. UNESCO World Heritage Centre (v angleščini). unesco.org. Arhivirano iz spletišča dne 1. novembra 2019. Pridobljeno 24. aprila 2022.
- ↑ Щеблыкин 1943, str. 21.
- ↑ 4,0 4,1 Мамед-заде 1983, str. 30.
- ↑ Мамиконов 1946, str. 51.
- ↑ Мамиконов 1946, str. ;52.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Ашурбейли, С. Б. (1992). История города Баку. Период средневековья. Баку: Азернешр. str. 408. ISBN 5-552-00479-5.
- Бретаницкий, Л. С. (1970). Баку. Ленинград-Москва: Искусство. str. 245.
- Мамед-заде, К. М. (1983). Строительное искусство Азербайджана (с древнейших времён до XIX века) / Научный редактор aкадемик АН Азерб. ССР А. В. Саламзаде. Баку: Элм.
- Щеблыкин, И. П. (1943). Памятники азербайджанского зодчества эпохи Низами (материалы) / Под ред. И. Джафарзаде. Баку: Издательство АзФАН.
- Мамиконов, Л. Г. (1946). К изучению средневековых оборонительных сооружений Апшерона. Москва-Баку: Государственное Архитектурное Издательство.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]