Pojdi na vsebino

Trepetlikov turek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Trepetlikov turek
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Boletales (cevarji)
Družina: Boletaceae (cevarke)
Rod: Leccinum (dedi in turki)
Vrsta:
L. aurantiacum
Dvočlensko ime
Leccinum aurantiacum
(Pers.) Kuyper (1981)
Sinonimi
  • Boletus aurantiacus Bull. (1791)
  • Suillus aurantiacus (Bull.) Poiret (1806)
  • Boletus viscidus var. aurantiacus (Bull.) Duby, Bot. Gall. (1830)
  • Boletus scaber var. aurantiacus (Bull.) Opat. (1836)
  • Krombholzia aurantiaca (Bull.) E.-J. Gilbert (1931)
  • Krombholziella aurantiaca (Bull.) Maire (1937)
  • Trachypus aurantiacus (Bull.) Romagn. (1939)
  • Boletus versipellis var. aurantiacus (Bull.) Vassilkov(1948)

Trepetlikov turek (znanstveno ime Leccinum aurantiacum) je gliva iz rodu turkov (Leccinum).

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trepetlikov turek je goba, podobna vsem turkom, s klobukom oranžne ali opečno rjave barve in kožico, ki gre prek roba. Klobuk pri odraslih gobah meri v premeru od 6 do 15 cm. Pri mladih gobah je sprva okrogel, kasneje pa postane vzbočen in se na koncu zravna in postane blazinast.

Trosovnica je sestavljena iz drobnih, okroglih cevk in je sprva belkasta, kasneje pa siva.

Bet je valjast, poln in trd, visok od 8–20 cm in doseže premer od 1 do 2,5 cm. Pokrit je z luskicami rjave barve, ki pri starih primerkih dobijo črnikaste konice.

Meso je belo, na prerezu sprva rahlo lilasto, kasneje pa počrni.

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Je dokaj pogost in raste od poletja do pozne jeseni. Vedno ga najdemo pod trepetlikami, po čemer je tudi dobil slovensko ime.

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni odtis je rumenkasto rjave barve. Trosi so vretenasti, gladki in merijo 13–17 x 4–5 μm.[1]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Pogojno užiten. Je priljubljena in cenjena goba, a ga je treba dobro prekuhati, sicer lahko povzroči prebavne motnje.[2]

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Gumińska, Barbara; Wojewoda, Władysław (1988). Grzyby i ich oznaczanie (v poljščini) (Wyd. 4 izd.). Warszawa: Państ. Wydaw. Rolnicze i Leśne. ISBN 978-83-09-00714-2.
  2. Miller, Orson K.; Miller, Hope (2006). North American mushrooms: a field guide to edible and inedible fungi. A Falcon guide (v angleščini) (1 izd.). Guilford, Conn: Falcon Guide. str. 373. ISBN 978-0-7627-3109-1. OCLC 62282438.