Tri barve: modra
| Tri barve: modra | |
|---|---|
| Režija | Krzysztof Kieślowski |
| Produkcija | Marin Karmitz |
| Scenarij | Krzysztof Piesiewicz Krzysztof Kieślowski Agnieszka Holland Edward Żebrowski Sławomir Idziak |
| Vloge | Juliette Binoche Benoît Régent Emmanuelle Riva Florence Pernel |
| Glasba | Zbigniew Preisner |
| Fotografija | Sławomir Idziak |
| Montaža | Jacques Witta |
Studio | |
| Distribucija | MK2 Diffusion (Francija) Miramax (ZDA) |
Datum izida | 8. september 1993 |
Dolžina | 94 minut |
| Država | Francija Poljska Švica |
| Jezik | francoščina |
| Dohodek bruto | 1,33 milijona USD[1] (United States) |
Tri barve: modra (francosko Trois couleurs: Bleu, poljsko Trzy kolory. Niebieski) je koprodukcijski dramski film iz leta 1993, ki ga je režiral Krzysztof Kieślowski in zanj tudi napisal scenarij skupaj s Krzysztofom Piesiewiczom, Agnieszko Holland, Edwardom Żebrowskim in Sławomirjem Idziakom. V glavnih vlogah nastopajo Juliette Binoche, Benoît Régent, Emmanuelle Riva in Florence Pernel. Je prvi iz trilogije Tri barve, ki se nanaša na barve francoske zastave in ideale francoske revolucije, svoboda, enakost, bratstvo, sledita mu filma Tri barve: bela in Tri barve: rdeča.[2] Dogajanje je postavljeno v Pariz, kjer Julie (Binoche) mož in otrok umreta v prometni nesreči, ona pa se brez družinskih obveznosti poskuša umakniti od vseh nekdanjih socialnih vezi in živeti v osamiti, toda ne uspe se ji rešiti človeških odnosov.[3]
Film je bil premierno prikazan 8. septembra 1993 v francoskih kinematografih in 10. oktobra v poljskih. Naletel je na dobre ocene kritikov, ki ga uvrščajo med najboljša dela Kieślowskega.[4][5] Na Beneškem filmskem festivalu je skupaj s filmom Kratke zgodbe osvojil glavno nagrado zlati lev, osvojil pa je tudi nagradi za fotografijo in najboljšo igralko (Binoche). Slednja je bila nominirana tudi za zlati globus za najboljšo igralko v filmski drami ter osvojila Césarja za najboljšo igralko, film pa je bil nagrajen še s Césarjema za najboljši zvok in montažo ter nagrado Goya za najboljši evropski film.[6] Nominiran je bil še za nagrado Guldbagge za najboljši tuji film.[7]
Vloge
[uredi | uredi kodo]- Juliette Binoche kot Julie de Courcy (roj. Vignon)
- Benoît Régent kot Olivier Benôit
- Florence Pernel kot Sandrine
- Charlotte Véry kot Lucille
- Hélène Vincent kot novinarka
- Philippe Volter kot nepremičninski agent
- Emmanuelle Riva kot ga. Vignon
- Yann Trégouët kot Antoine
- Julie Delpy kot Dominique
- Zbigniew Zamachowski as Karol Karol
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Trois couleurs: Bleu (1993)«. JPBox Office. Pridobljeno 1. maja 2017.
- ↑ Three Colours: Blue, Bonus Features: Commentary by Anne Insdorf, A Look at "Blue".
- ↑ Kieślowski, Krzysztof. Kieślowski on Kieślowski. Edited by Danusia Stok. London: Faber and Faber, 1998, p. 212.
- ↑ »Krzysztof Kieslowski's Acclaimed Films«. They Shoot Pictures, Don't They. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2020. Pridobljeno 22. oktobra 2016. Arhivirano 2020-04-11 na Wayback Machine.
- ↑ »Votes for Three Colours Blue (1993)«. British Film Institute. Pridobljeno 17. oktobra 2016.
- ↑ »Tri barve: Modra (1993) - Awards«. Internet Movie Database. Pridobljeno 11. aprila 2020.
- ↑ »Three Colors Blue (1993)«. Swedish Film Institute. 23. marec 2014.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Tri barve: modra v IMDb
- Tri barve: modra na AllMovie (angleško)
- Tri barve: modra na Box Office Mojo (angleško)
- Tri barve: modra na Metacritic (angleško)
- Tri barve: modra na Rotten Tomatoes (angleško)
- Tri barve: modra na TCM Movie Database
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
