Pojdi na vsebino

Turingova nagrada

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Turingova nagrada ACM
ACM Turing Award

Skrilasti kip Alana Turinga Stephena Kettlea v Bletchley Parku
Podeljeno za izjemne prispevke v računalništvu
Podeljuje Association for Computing Machinery (ACM)
Država ZDA
Prvič 1966 (1966)
Zadnjič 2021
Uradna spletna stran

Nagrada A. M. Turinga ACM (angleško ACM A. M. Turing Award) je letna nagrada, ki jo podeljuje Association for Computing Machinery (ACM) za dosežke trajnega in velikega tehniškega pomena v računalništvu.[1] V splošnem velja za najvišje priznanje iz računalništva in je pogovorno znana kot »Nobelova nagrada za računalništvo«.[2][3][4][5][6]:106

Nagrada se imenuje po Alanu Turingu, britanskem matematiku in predavatelju na Univerzi v Manchestru. Turing velikokrat velja za ključnega ustanovitelja teoretičnega računalništva in umetne inteligence.[7] Med letoma 2007 in 2013 je nagrado spremljala dodatna denarna nagrada v višini 250.000 US$ s finančno podporo podjetij Intel in Google.[1] Od leta 2014 nagradi priložijo denarno nagrado v vrednosti 1 milijarde US$, s finančno podporo podjetja Google.[8][9]

Prvi prejemnik nagrade je bil leta 1966 Alan Jay Perlis z Univerze Carnegie Mellon. Prva prejemnica je bila Frances Elizabeth Allen iz IBM leta 2006.[10]

Leta 2011 je nagrado prejel Jack Dongarra z Univerze Tennesseeja.

Prejemniki

[uredi | uredi kodo]
leto prejemnik(i) slika utemeljitev ustanova(e)
1966 Alan Jay Perlis Za vpliv na področju naprednih tehnik računalniškega programiranja in gradnje prevajalnikov.[11] Univerza Carnegie Mellon
1967 Maurice Vincent Wilkes Wilkes je najbolj znan kot graditelj in oblikovalec računalnika EDSAC, prvega računalnika z notranje shranjenim programom. EDSAC, izdelan leta 1949, je rabil pomnilnik z živosrebrno zakasnjitvijo. Znan je tudi kot avtor, skupaj z Wheelerjem in Gillom, knjige Preparation of Programs for Electronic Digital Computers leta 1951, v kateri so bile učinkovito predstavljene programske knjižnice.[12] Univerza v Cambridgeu
1968 Richard Hamming Za delo o numeričnih metodah, samodejnih kodnih sistemih ter kodah detektiranja in popravljanja napak.[13] Bellovi laboratoriji
1969 Marvin Minsky Za osrednjo vlogo pri tvorjenju, oblikovanju, promociji in napredku na področju umetne inteligence.[14] Tehnološki inštitut Massachusettsa
1970 James Hardy Wilkinson Za raziskave v numerični analizi olajšanja uporabe hitrega digitalnega računalnika, pri čemer je prejel posebno priznanje za svoje delo pri računanju v linearni algebri in povratni analizi napak.[15] Nacionalni fizikalni laboratorij
1971 John McCarthy McCarthyjevo predavanje The Present State of Research on Artificial Intelligence je tema, ki pokriva področje na katerem je za svoje delo dosegel precejšnjo prepoznavnost.[16] Univerza Stanford
1972 Edsger Wybe Dijkstra Edsger Dijkstra je v poznih 1950-ih bistveno prispeval k razvoju jezika ALGOL, visokonivojskega programskega jezika, ki je postal model jasnosti in matematične strogosti. Je eden glavnih zagovornikov znanosti in umetnosti programskih jezikov v splošnem in je močno prispeval k našemu razumevanju njihove strukture, reprezentacije in implementacije. Njegovo petnajstletno objavljanje sega od teoretičnih člankov o teoriji grafov do osnovnih priročnikov, razlagalnih besedil in filozofskih razmišljanj na področju programskih jezikov.[17] Center matematike in informatike,
Tehniška univerza v Eindhovnu
1973 Charles Bachman Za izjemne prispevke k tehnologiji podatkovnih zbirk.[18] Raziskovalni laboratorij General Electric (sedaj pod podjetjem Groupe Bull, v okrilju podjetja Atos)
1974 Donald Knuth Za glavne prispevke k analizi algoritmov in načrtovanju programskih jezikov, zlasti pa za prispevke k delu The Art of Computer Programming skozi njegove znane knjige v neprekinjenem nizu s tem naslovom.[19] Kalifornijski tehnološki inštitut,
Center za komunikacije in računalništvo, Inštitut za obrambne analize,
Univerza Stanford
1975 Allen Newell V skupnih znanstvenih prizadevanjih, ki so trajali več kot dvajset let, sprva v sodelovanju z Johnom Cliffordom Shawom pri RAND Corporation, nato pa s številnimi profesorji in študentskimi kolegi na Univerzi Carnegie Mellon, so dali osnovne prispevke k umetni inteligenci, psihologiji človeške kognicije in procesiranju seznamov.[20] RAND Corporation,
Univerza Carnegie Mellon
Herbert Alexander Simon
1976 Michael Oser Rabin Za skupni članek Finite Automata and Their Decision Problem,[21] ki je predstavil zamisel nedeterminističnih strojev, ki se je izkazala za izjemno dragocen koncept. Njun klasični članek (Scott & Rabin) je bil stalen vir navdiha za nadaljnje delo na tem področju.[22][23] Univerza Princeton
Dana Scott Univerza v Chicagu
1977 John Backus Za globoke, vplivne in trajne prispevke k oblikovanju praktičnih visokonivojskih programskih sistemov, zlasti z delom na programskem jeziku FORTRAN, in za temeljno objavo formalnih postopkov za specifikacijo programskih jezikov.[24] IBM
1978 Robert Willoughby Floyd Za jasen vpliv na metodologije ustvarjanja učinkovite in zanesljive programske opreme ter za pomoč pri ustanovitvi naslednjih pomembnih podpodročij računalništva: teorija razčlenjevanja, semantika programskih jezikov, samodejno preverjanje programov, avtomatska sinteza programov in analiza algoritmov.[25] Univerza Carnegie Mellon,
Univerza Stanford
1979 Kenneth Eugene Iverson Za pionirsko prizadevanje na področju programskih jezikov in matematičnega zapisa, ki je privedlo do tega, kar računalniško področje zdaj pozna kot APL, za prispevke k implementaciji interaktivnih sistemov, k izobraževalnim uporabam APL ter k teoriji in praksi programskih jezikov.[26] IBM
1980 Tony Hoare Za temeljne prispevke k definiciji in oblikovanju programskih jezikov.[27] Kraljičina univerza v Belfastu,
Univerza v Oxfordu
1981 Edgar Frank Codd Za temeljne in stalne prispevke k teoriji in praksi sistemov za upravljanje podatkovnih zbirk, zlasti relacijskih podatkovnih zbirk.[28] IBM
1982 Stephen Arthur Cook Za napredek pri našem razumevanju računske zahtevnosti na pomemben in globok način.[29] Univerza v Torontu
1983 Ken Thompson Za razvoj generične teorije operacijskih sistemov in posebej za implementacijo operacijskega sistema UNIX.[30][31] Bellovi laboratoriji
Dennis Ritchie
1984 Niklaus Wirth Za razvoj niza inovativnih računalniških jezikov EULER, ALGOL-W, paskal, MODULA in Oberon. Univerza Stanford,
Univerza v Zürichu,
ETH Zürich
1985 Richard Manning Karp Za nenehne prispevke k teoriji algoritmov, vključno z razvojem učinkovitih algoritmov za mrežni tok in druge probleme kombinatorne optimizacije, identifikacijo polinomske časovne izračunljivosti z intuitivnim pojmovanjem algoritemske učinkovitosti in, predvsem, prispevke k teoriji NP-polnosti. Univerza Kalifornije, Berkeley
1986 John Hopcroft Za temeljne dosežke pri načrtovanju in analizi algoritmov in podatkovnih struktur. Univerza Cornell
Robert Tarjan Univerza Stanford,
Univerza Cornell,
Univerza Kalifornije, Berkeley
1987 John Cocke Za pomembne prispevke pri načrtovanju in teoriji prevajalnikov, arhitekturi velikih sistemov in razvoju računalnikov z mikroprocesorjem RISC. IBM
1988 Ivan Sutherland Za pionirske in vizionarske prispevke k računalniški grafiki, začenši s programom Sketchpad in naprej. Univerza Stanford,
Univerza Harvard,
Univerza Utaha,
Kalifornijski tehnološki inštitut
1989 William Kahan Za temeljne prispevke k numerični analizi. Eden najpomembnejših strokovnjakov za računanje s plavajočo vejico. Kahan se je posvetil »narediti svet varen za numerične izračune.« Univerza Kalifornije, Berkeley
1990 Fernando José Corbató Za pionirsko delo pri organiziranju konceptov in vodenju razvoja računalniških sistemov za splošne namene, velikega obsega, s časovnim dodeljevanjem in dedeljevanjem virov, CTSS in Multics. Tehnološki inštitut Massachusettsa
1991 Robin Milner Za tri različne in popolne dosežke: 1) LCF, mehanizacija Scottove logike izračunljivih funkcij, verjetno prvo teoretično utemeljeno, vendar praktično orodje za strojno podprto konstrukcijo dokazov; 2) ML, prvi jezik, ki vključuje polimorfno tipsko sklepanje skupaj z mehanizmom za tipsko varnost obravnavanja izjem; 3) CCS, splošna teorija sočasnosti. Poleg tega je formuliral in močno izpopolnil polno abstrakcijo, raziskovanje razmerja med operacijsko in denotacijsko semantiko.[32] Univerza Stanford,
Univerza v Edinburghu
1992 Butler Lampson Za prispevke k razvoju porazdeljenih, osebnih računalniških okolij in tehnologije za njihovo implementacijo: delovne postaje, omrežja, operacijski sistemi, programski sistemi, monitorji, varnost in objavljanje dokumentov. PARC,
DEC
1993 Juris Hartmanis Za vplivni članek, ki je postavil temelje za področje teorije računske zahtevnosti.[33] Raziskovalni laboratorij General Electric (sedaj pod podjetjem Groupe Bull, v okrilju podjetja Atos)
Richard Edwin Stearns
1994 Edward Feigenbaum Za pionirsko zasnovo in gradnjo obsežnih sistemov umetne inteligence, prikaz praktičnega pomena in potencialnega komercialnega vpliva tehnologije umetne inteligence.[34] Univerza Stanford
Raj Reddy Univerza Stanford,
Univerza Carnegie Mellon
1995 Manuel Blum Za prispevke k temeljem teorije računske zahtevnosti in njene uporabe v kriptografiji in preverjanju programov.[35] Univerza Kalifornije, Berkeley
1996 Amir Pnueli Za temeljno delo pri uvajanju časovne logike v računalništvo in za izjemne prispevke k preverjanju programov in sistemov.[36] Univerza Stanford,
Univerza v Tel Avivu,
Weizmannov znanstveni inštitut
1997 Douglas Engelbart Za navdihujoče videnje prihodnosti interaktivnega računalništva in izum ključnih tehnologij za pomoč pri uresničevanju tega videnja.[37] SRI International,
Tymshare,
McDonnell Douglas,
Inštitut/Aliansa Bootstrap,[38]
Inštitut Douga Engelbarta
1998 Jim Gray Za temeljne prispevke k raziskavam podatkovnih zbirk in obdelovanja transakcij ter tehnično vodstvo pri implementaciji sistema. IBM,
Microsoft
1999 Fred Brooks Za pomembne prispevke k računalniški arhitekturi, operacijskim sistemom in programskemu inženirstvu. IBM,
Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu
2000 Andrew Yao Za temeljne prispevke k teoriji računanja, vključno s teorijo generiranja psevdonaključnih števil, temeljočo na zahtevnosti, kriptografijo in komunikacijsko zahtevnostjo. Univerza Stanford,
Univerza Kalifornije, Berkeley,
Univerza Princeton
2001 Ole-Johan Dahl Za zamisli, temeljne za nastanek objektno usmerjenega programiranja, skozi njihovo zasnovo programskih jezikov Simula I in Simula 67. Norveški računski center
Kristen Nygaard
2002 Ron Rivest Za genialni prispevek k uporabnosti kriptografije z javnim ključem v praksi. Tehnološki inštitut Massachusettsa
Adi Shamir
Leonard Adleman Univerza Južne Kalifornije
2003 Alan Kay Za pionirsko delo mnogih zamisli, ki so osnova sodobnih objektno usmerjenih programskih jezikov, vodenje ekipe, ki je razvila jezik smalltalk, in za temeljne prispevke k osebnemu računalništvu. Univerza Utaha,
PARC,
Univerza Stanford,
Atari,
Apple ATG,
Walt Disney Imagineering,
Raziskovalni inštitut Viewpoints,
Laboratoriji Hewlett-Packard
2004 Vint Cerf Za pionirsko delo na področju medmrežnega povezovanja, vključno z zasnovo in implementacijo osnovnih internetnih komunikacijskih protokolov TCP/IP, ter za navdihujoče vodstvo v mreženju. Univerza Kalifornije, Los Angeles,
Univerza Stanford, DARPA,
MCI (sedaj pod konglomeratom Verizon),
CNRI, Google
Bob Kahn Tehnološki inštitut Massachusettsa,
Bolt Beranek and Newman,
DARPA,
CNRI
2005 Peter Naur Za temeljne prispevke k oblikovanju programskega jezika in definiciji jezika ALGOL 60, k oblikovanju prevajalnika ter k umetnosti in praksi računalniškega programiranja. Regnecentralen (sedaj pod korporacijo Fujitsu),
Univerza v Københavnu
2006 Frances Elizabeth Allen Za pionirske prispevke k teoriji in praksi optimizacije tehnik prevajalnikov, kar je postavilo temelje za sodobne optimizacijske prevajalnike in samodejno sočasno izvajanje. IBM
2007 Edmund Melson Clarke Za vlogo pri razvoju modelskega preverjanja v zelo učinkovito tehnologijo preverjanja, ki je široko sprejeta v industriji strojne in programske opreme.[39] Univerza Harvard,
Univerza Carnegie Mellon
Ernest Allen Emerson Univerza Harvard
Joseph Sifakis CNRS
2008 Barbara Liskov Za prispevke k praktičnim in teoretičnim osnovam programskih jezikov in oblikovanja sistemov, zlasti v zvezi s podatkovno abstrakcijo, odpornostjo na napake in porazdeljenim računalništvom. Tehnološki inštitut Massachusettsa
2009 Charles Patrick Thacker Za pionirsko zasnovo in izvedbo računalnika Xerox Alto, prvega sodobnega osebnega računalnika, in poleg tega za prispevke k omrežju Ethernet in tabličnemu računalniku. PARC,
DEC,
Microsoft Research
2010 Leslie Valiant Za transformativne prispevke k teoriji računanja, vključno s teorijo verjetno približnega pravilnega učenja (PAC), zahtevnosti štetja in algebrskega računanja ter teorije vzporednega in porazdeljenega računalništva. Univerza Harvard
2011 Judea Pearl[40] Za temeljne prispevke k umetni inteligenci prek razvoja računa za verjetnostno in vzročno sklepanje.[41] Univerza Kalifornije, Los Angeles
2012 Silvio Micali Za transformativno delo, ki je postavilo teoretične temelje za znanost o kriptografiji in v tem procesu pionirsko uvedlo nove metode za učinkovito preverjanje matematičnih dokazov v teoriji računske zahtevnosti.[42] Tehnološki inštitut Massachusettsa
Shafi Goldwasser Tehnološki inštitut Massachusettsa,
Weizmannov znanstveni inštitut
2013 Leslie Lamport Za temeljne prispevke k teoriji in praksi porazdeljenih in sočasnih sistemov, predvsem izum konceptov, kot so vzročnost in logične ure, varnost in živost, replicirani končni avtomati in zaporedna konsistentnost.[43][44] Massachusetts Computer Associates (sedaj pod Essig PLM),
SRI International,
DEC,
Compaq (sedaj pod HP),
Microsoft Research
2014 Michael Stonebraker Za temeljne prispevke h konceptom in praksam, na katerih temeljijo sodobni sistemi podatkovnih zbirk.[45] Univerza Kalifornije, Berkeley,
Tehnološki inštitut Massachusettsa
2015 Whitfield Diffie Za temeljne prispevke k sodobni kriptografiji. Prelomni članek Diffieja in Hellmana iz leta 1976, New Directions in Cryptography,[46] je predstavil zamisel o kriptografiji z javnim ključem in digitalnih podpisih, ki sta osnova za večino danes redno rabljenih varnostnih protokolov na internetu.[47] Univerza Stanford
Martin Hellman
2016 Tim Berners-Lee Za izum svetovnega spleta, prvega spletnega brskalnika ter temeljnih protokolov in algoritmov, ki omogočajo širitev spleta.[48] CERN,
Tehnološki inštitut Massachusettsa,
World Wide Web Consortium
2017 John Leroy Hennessy Za pionirsko delo sistematičnega, kvantitativnega pristopa k oblikovanju in vrednotenju računalniških arhitektur s trajnim vplivom na industrijo mikroprocesorjev.[49] Univerza Stanford
David Andrew Patterson Univerza Kalifornije, Berkeley
2018 Yoshua Bengio Za konceptualne in inženirske preboje, zaradi katerih so globoke nevronske mreže postale kritična komponenta računalništva.[50] Univerza v Montrealu, Univerza McGill,
Mila
Geoffrey Hinton Univerza v Torontu,
Univerza Kalifornije, San Diego,
Univerza Carnegie Mellon,
Univerzitetni kolidž v Londonu,
Univerza v Edinburghu,
Google AI
Yann LeCun Bellovi laboratoriji,
Univerza v New Yorku,
Meta AI
2019 Edwin Catmull Za temeljne prispevke k 3-D računalniški grafiki in revolucionarni vpliv teh tehnik na računalniško ustvarjene podobe (CGI) v filmskem ustvarjanju in drugih aplikacijah.[51] Univerza Utaha,
Pixar,
Walt Disney Animation Studios
Pat Hanrahan Pixar,
Univerza Princeton,
Univerza Stanford
2020 Alfred Aho Za temeljne algoritme in teorijo, na kateri temelji implementacija programskega jezika, in za sintezo teh rezultatov in rezultatov drugih v njunih zelo vplivnih knjigah, ki so izobraževale generacije računalnikarjev.[52] Bellovi laboratoriji,
Univerza Columbia
Jeffrey Ullman Bellovi laboratoriji,
Univerza Princeton,
Univerza Stanford
2021 Jack Dongarra Za pionirske prispevke k numeričnim algoritmom in knjižnicam, ki so omogočili visoko zmogljivi računalniški programski opremi, da sledi eksponentnim izboljšavam strojne opreme več kot štiri desetletja.[53] Narodni laboratorij Argonne,
Narodni laboratorij v Oak Ridgeu,
Univerza v Manchestru,
Inštitut za višji študij Univerze Teksas A&M,
Univerza Tennesseeja,
Univerza Rice

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »A. M. Turing Award« (v angleščini). ACM. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. decembra 2009. Pridobljeno 5. novembra 2007. Arhivirano 2009-12-12 na Wayback Machine.
  2. ↑ Dasgupta; Papadimitrou; Vazirani (2008).
  3. ↑ »Bibliography of Turing Award lectures« (v angleščini). DBLP. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2015. Pridobljeno 19. oktobra 2022.
  4. ↑ Geringer (2007).
  5. ↑ Brown (2011).
  6. ↑ Morazán (2022).
  7. ↑ Homer; Selman (2011).
  8. ↑ osebje Cacm (2014). »ACM's Turing Award prize raised to $1 million«. Communications of the ACM (v angleščini). Zv. 57, št. 12. str. 20. doi:10.1145/2685372.
  9. ↑ »ACM's Turing Award Prize Raised to $1 Million« (v angleščini). ACM. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. novembra 2015. Pridobljeno 13. novembra 2014. Arhivirano 2015-11-23 na Wayback Machine.
  10. ↑ »First Woman to Receive ACM Turing Award« (tiskovna objava) (v angleščini). T he Association for Computing Machinery. 21. februar 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2007. Pridobljeno 5. novembra 2007. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. maja 2012. Pridobljeno 19. oktobra 2022.
  11. ↑ Perlis (1967).
  12. ↑ Wilkes (1968).
  13. ↑ Hamming (1969).
  14. ↑ Minsky (1970).
  15. ↑ Wilkinson (1971).
  16. ↑ MxCarthy (1987).
  17. ↑ Dijkstra (1972).
  18. ↑ Bachman (1973).
  19. ↑ Knuth (1974).
  20. ↑ Newell; Simon (1976).
  21. ↑ Rabin; Scott (1959).
  22. ↑ Rabin (1977).
  23. ↑ Scott (1977).
  24. ↑ Backus (1978).
  25. ↑ Floyd (1979).
  26. ↑ Iverson (1980).
  27. ↑ Hoare (1981).
  28. ↑ Codd (1982).
  29. ↑ Cook (1983).
  30. ↑ van Vleck, Tom. »A.M. Turing Award Laureate - Kenneth Lane Thompson«. amturing.acm.org (v angleščini). Pridobljeno 4. novembra 2018.
  31. ↑ van Vleck, Tom. »A.M. Turing Award Laureate - Dennis M. Ritchie«. amturing.acm.org (v angleščini). Pridobljeno 4. novembra 2018.
  32. ↑ Milner (1993).
  33. ↑ Stearns (1994).
  34. ↑ Reddy (1996).
  35. ↑ Papadimitriou, Christos H. »A.M. Turing Award Laureate - Manuel Blum«. amturing.acm.org (v angleščini). Pridobljeno 4. novembra 2018.
  36. ↑ Zuck, Lenore. »A.M. Turing Award Laureate - Amir Pnueli«. amturing.acm.org (v angleščini). Pridobljeno 4. novembra 2018.
  37. ↑ Bardini, Thierry. »A.M. Turing Award Laureate - Douglas Engelbart«. amturing.acm.org (v angleščini). Pridobljeno 4. novembra 2018.
  38. ↑ »The Doug Engelbart Institute« (v angleščini). Inštitut Douga Engelbarta. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2012. Pridobljeno 17. junija 2012.
  39. ↑ »2007 Turing Award Winners Announced«. drdobbs.com (v angleščini). 4. februar 2008.
  40. ↑ Pearl (2011).
  41. ↑ »Judea Pearl« (v angleščini). ACM.
  42. ↑ »Turing award 2012« (v angleščini). ACM. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2013. Arhivirano 2013-03-18 na Wayback Machine.
  43. ↑ »Turing award 2013« (v angleščini). ACM.
  44. ↑ Lamport (1978).
  45. ↑ »Turing award 2014« (v angleščini). ACM.
  46. ↑ Diffie; Hellman (1976).
  47. ↑ »Cryptography Pioneers Receive 2015 ACM A.M. Turing Award« (v angleščini). ACM.
  48. ↑ »Turing award 2016« (v angleščini). ACM.
  49. ↑ »Pioneers of Modern Computer Architecture Receive ACM A.M. Turing Award« (v angleščini). ACM.
  50. ↑ »Fathers of the Deep Learning Revolution Receive ACM A.M. Turing Award« (v angleščini).
  51. ↑ »Pioneers of Modern Computer Graphics Recognized with ACM A.M. Turing Award – Hanrahan and Catmull's Innovations Paved the Way for Today's 3-D Animated Films« (v angleščini). Pridobljeno 19. marca 2020.
  52. ↑ »ACM Turing Award Honors Innovators Who Shaped the Foundations of Programming Language Compilers and Algorithms« (v angleščini). Pridobljeno 31. marca 2021.
  53. ↑ »Open Graph Title: University of Tennessee's Jack Dongarra receives 2021 ACM A.M. Turing Award«. awards.acm.org (v angleščini). Pridobljeno 30. marca 2022.

Viri

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Turingova_nagrada&oldid=6133639«