Turja
| Turja | |
|---|---|
| Lokacija | |
| Države | Slovenija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | pri vasi Kutinci 46°32′57.20″N 15°59′2.92″E / 46.5492222°N 15.9841444°E |
| ⁃ nadm. višina | 255 m |
| Izliv | v Ščavnico pri Branoslavcih 46°31′46.90″N 16°7′43.50″E / 46.5296944°N 16.1287500°E |
⁃ nadm. višina | 180 m |
| Dolžina | 14 km |
| Površina porečja | 43 km2 |
| Zunanje povezave | |
| Geopedia | Turja |
Túrja je desni pritok Ščavnice pri Branoslavcih. Izvira v gozdu v plitvi dolini pri vasi Kutinci v vzhodnem delu Slovenskih goric. Od širše doline Ščavnice jo ločuje le nizko in ozko sleme Stare Gore. Potok teče v glavnem proti vzhodu po dolini, ki postaja vse širša in je bila nekoč precej mokrotna, danes pa v njenem dnu prevladujejo travniki in njive. Z leve strani dobiva le nekaj drobnih pritokov, z desne strani poleg majhnih potočkov še Pinkavo in Bukovnico. Zanimivo ime potoka naj bi po mnenju jezikoslovcev izhajalo iz tura (Bos primigenius), divjega goveda, ki je v davnini živelo tudi na Slovenskem.[1][2]
Razmeroma majhen potok teče skoraj ves čas po drobno vijugasti naravni strugi, ki jo na obeh straneh obdaja ozek pas obvodnega rastja, le v spodnjem toku pri Radoslavcih so v začetku 80. let dvajsetega stoletja dolinsko dno osušili, potok spremenili v umetni kanal in vanj speljali številne osuševalne jarke. Spremenili so tudi izliv potoka, tako da se ta zdaj izliva v umetno strugo Ščavnice tik pod umetnim Gajševskim jezerom.[3] Mokrotni travniki v zgornjem in srednjem toku so pomembni mokriščni habitati; del pod Kuršinci je evidentiran kot naravna vrednota zaradi rastišča sibirske perunike (Iris sibirica).[4]
Čeprav je potok majhen, je bil v preteklosti lokalno pomemben vir vodne energije, saj je bilo na njem več majhnih mlinov in žag, mdr. v Terbegovcih in Radoslavcih.[5]
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Bezlaj, France (1961). Slovenska vodna imena, 2. knjiga. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. str. 279–280. COBISS 1763585.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Založba Modrijan. str. 442. COBISS 247065344. ISBN 978-961-241-360-6.
- ↑ »Josephinische Landesaufnahme (1763-1787)«. Pridobljeno 13. septembra 2017.
- ↑ »Seznam naravnih vrednot v Sloveniji« (PDF). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. novembra 2014. Pridobljeno 13. septembra 2017. Arhivirano 2014-11-14 na Wayback Machine.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije. 4. knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 57. COBISS 18172417.