Tvorjenka
Tvorjenka je beseda, napravljena iz besedotvorne podstave in obrazila, npr. mizica, peka, nadučitelj, živinozdravnik, toplokrven, razbiti se, nato.[1] Tvorjenke so lahko vseh besednih vrst: samostalniki (mizica za majhna miza), pridevniki (drobcen za zelo droben), glagoli (spančkati za prijetno spati), prislovi (tu za na tem mestu) ...[2]
Besedotvorna podstava tvorjenke je tisti njen del, ki mu dodajamo obrazilo; obrazilo je desno ali priponsko (hišica), levo ali predponsko (prelep), vmesno ali medponsko (pravopis).[3] Na stiku med podstavo in obrazilom prihaja pogosto do glasovnih premen (knjiga – knjižica).[2] V obrazilo se pretvarjajo trije elementi skladenjske podstave. To so jedro, odvisni del in skladenjska razmerja med njima, torej vezniki, predlogi in končnice. Izjema so priredne zloženke, pri katerih se v obrazili priredno vezalno razmerje, to je veznik in.
Ada Vidovič Muha uvaja glede na to, kateri del skladenjske podstave se obrazili, tvorjenke tipa A, B, C in Č[4].
Besedotvorne vrste
[uredi | uredi kodo]Besedotvorne vrste so štiri: izpeljava, zlaganje, sestavljanje in sklapljanje; ustrezne tvorjenke imenujemo izpeljanke, zloženke, sestavljenke in sklopi. Vse tvorjenke delamo iz besednih zvez.[3]
Izpeljanke
[uredi | uredi kodo]Izpeljanke so tvorjenke, ki nastanejo z izpeljavo: eno sestavino dvodelne besednozvezne podstave zamenjamo s priponskim obrazilom ustreznega pomena:[3]
- majhna zastava → zastavica
- izdelovalec dežnikov → dežnikar
- tak pred pragom → predpražen
Izpeljanke iz predložne/proklitične podstave lahko imajo tudi predpono (dokolenke).[5]
Zloženke
[uredi | uredi kodo]Zloženke dobimo z zlaganjem: dve sestavini, včasih tudi več, besednozvezne podstave povezujemo samo z medponskim obrazilom:[3]
- zdravnik živine → živinozdravnik
- zelen na sivo → zelenosiv
Če je besed v podstavi več, preostalo izrazimo še s priponskim obrazilom:[3]
- kdor vodi vlak → vlakovodja
Sestavljenke
[uredi | uredi kodo]Sestavljenke dobimo s sestavljanjem: eno sestavino besednozvezne podstave zamenjamo s predponskim obrazilom:[3]
- nižji kuhar → podkuhar
- zelo star → prastar
Predpona je bodisi primarna (pre-, pra- ...) bodisi predložna/proklitična (pred-, ne- ...).[5]
Sklopi
[uredi | uredi kodo]Sklopi nastanejo s sklapljanjem: enote večdelne podstave enostavno sklopimo v novo besedo:[6]
- oče naš → očenaš
- boja željen → bojaželjen
Pri t. i. kraticah besede podstave pred sklapljanjem primerno okrnimo:[3]
- Teritorialna obramba okrnimo v T, O, nato sklopimo v TO
- Tovarna motorjev Sežana okrnimo v TO, MO, S, nato sklopimo v TOMOS
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 207.
- ↑ 2,0 2,1 Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 109–110.
- ↑ Ada Vidovič Muha (2011). Slovensko skladensjko besedotvorje. Znanstvena založba Filozofske fakultete. str. 27. COBISS 259892736. ISBN 978-961-237-483-9.
- ↑ 5,0 5,1 Toporišič J. Sestavljanke proti izpeljanke iz predložne/proklitične podstave. V: Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, 2006: 263–270.
- ↑ Toporišič J. Besedotvorna teorija. V: Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, 2006: 133–143.
Viri
[uredi | uredi kodo]Ada Vidovič Muha. Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011.
