Pojdi na vsebino

Ufa

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Ufa (razločitev).
Ufa

Уфа́ (rusko)
Өфө (baškirsko)
Mesto
V smeri urinega kazalca, od zgoraj desno: Baškirsko državno operno in baletno gledališče, spomenik Salavatu Yulaevu, mošeja Lala Tulpan, most na reki Ufa Belaya, vodnjak sedmih deklet, Kongresna dvorana
Zastava Ufa
Zastava		Grb Ufa
Grb
Ufa se nahaja v Rusija
Ufa
Ufa
Lega Ufe v Rusiji
Koordinati: 54°44′N 56°0′E / 54.733°N 56.000°E / 54.733; 56.000
Država Rusija
Avtonomna republika Baškortostan
Ustanovitev1574
Status mesta1586
Upravljanje
 • županSergey Grekov
Površina
 • Skupno707,93 km2
Nadm. višina
150 m
Prebivalstvo
 (popis 2010)[1]
 • Skupno1.062.319
 • Gostota1.500 preb./km2
Časovni pasUTC+5
 • PoletniUTC+6
Omrežna skupina+7 347[2]
Avtomobilski oznaki74, 174
Spletna stranufacity.info

Ufa (rusko Уфа́, baškirsko Өфө, latinizirano: Öfö) je glavno in največje mesto Republike Baškortostan v Rusiji in z milijonom prebivalcev (po popisu leta 2010[1]) in do 1,4 milijona prebivalcev v mestni aglomeraciji, enajsto največje rusko mesto. Ufa je tudi četrto najbolj naseljeno mesto v Privolškem federalnem okrožju.

Stoji ob vzhodnem bregu reke Belaja (»Bela reka«) v južnem Uralu, na planoti tik pod sotočjem z reko Ufa. Znano je predvsem kot industrijsko središče, z razvito težko industrijo (strojegradnja, elektrotehnika, lesnopredelovalna industrija, predelava nafte), pa tudi prometno, kulturno in izobraževalno središče Baškortostana. Tu ima sedež Baškirska državna univerza in več tehniških univerz ter različni inštituti.[3][4]

Mesto velja za ustanovljeno leta 1574, ko je bila na mestu mesta po naročilu Ivana Groznega zgrajena trdnjava. Ufa je postala prestolnica gubernije Ufa leta 1865, ko se je gubernija odcepila od gubernije Orenburg. Kasneje je postala pomembna postojanka za popotnike na poti v Sibirijo in kraj, kamor so iz upravnih središč države pošiljali nezaželene posameznike v politično izgnanstvo. V drugi polovici 19. stoletja se je pričela razvijati industrija. Leta 1922 je Ufa postala glavno mesto Baškirske avtonomne sovjetske socialistične republike.[4] Še intenzivneje se je začela razvijati kot industrijsko središče sredi 20. stoletja z razvojem izkoriščanja naftnega polja v volško-uralski kotlini. Leta 1956 ji je bilo priključeno satelitsko mesto Černikovsk, kjer so zgoščene rafinerije in petrokemične tovarne.[3]

V Ufi je več izobraževalnih ustanov, vključno z državno univerzo Baškir, državno letalsko tehnično univerzo Ufa, državno naftno tehnološko univerzo Ufa in državno pravno univerzo Ura. Mesto je leta 2015 gostilo ločena vrha skupine BRICS in Šanghajske organizacije za sodelovanje.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Ime Ufa izhaja iz imena reke Ufa, ob kateri leži mesto, vendar je izvor imena reke sporen. Ruski jezikoslovec Aleksandr Matvejev predlaga, da je ime iranskega izvora, iz ap, kar pomeni voda.[5]

V prispevku, objavljenem leta 2014, raziskovalca Karimov in Habibov z Baškirske državne pedagoške univerze predstavljata in zagovarjata hipotezo, po kateri je pred izgradnjo temeljne ruske trdnjave leta 1574, ki je od takrat prerasla v sedanje mesto Ufa, že obstajala starodavna naselbina z imenom Ufa na vrhu hriba blizu ustja reke Ufe. Po njihovem mnenju so to naselje ustanovila turško govoreča plemena, da bi izvajala obrede in žrtvovanja bogu neba Tengriju, ta kraj pa so poimenovali Upe ali Ufe, ker se je v starih turških jezikih nekoč imenoval kraj obrednega žrtvovanja opo ali ope. Nadalje domnevajo, da so tudi sami prebivalci naselja postali imenovani pleme Upe ali Ufe, kasneje pa se je reka, ob kateri so cveteli in širili svoje naselje proti izviru, tudi imenovala Ufa. Karimov in Habibov trdita, da so se ruski graditelji trdnjave verjetno zavedali tega starodavnega imena in so zato svoje novo naselje poimenovali Ufa.[6]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Gerardus Mercatorjev zemljevid Evrope z naseljem Pascherti (Bashkort) domnevno na položaju sodobne Ufe. Zemljevid je bil sestavljen leta 1554, dvajset let pred uradnim datumom ustanovitve Ufe.

Zgodnja okolice Ufe sega v paleolitsko obdobje.[7] Domnevno je bilo na mestu Ufe od 5. do 16. stoletja srednjeveško mesto.[8] Na zemljevidu bratov Pizzigano (1367) [9] in na katalonskem atlasu (1375) [10] je bilo mesto približno ob reki Belaja označeno Pascherti (Bashkort),[11] zemljevid Gerardusa Mercatorja (1554) pa je označil tudi naselje z imenom Pascherti. Francoski orientalist Henri Cordier povezuje položaj Paschertija s sedanjo lokacijo Ufe.[12]

Ibn Khaldun je mesto med največjimi mesti Zlate horde imenoval Baškort.[13]

Ruski zgodovinar iz 18. stoletja Peter Ričkov je zapisal, da je bilo na ozemlju Ufe pred prihodom Rusov veliko mesto.[14]

Uradnik vlade okrožja Orenburg Vasilij Rebelenski je zapisal, da so Ufo ustanovili Baškirji.[15]

Zgodnja barvna fotografija Ufe, ki jo je leta 1910 posnel Sergej Prokudin-Gorsky

Po naročilu Ivana Groznega je bila leta 1574[16] na mestu sodobne Ufe zgrajena trdnjava, ki je prvotno nosila ime hriba, na katerem je stala, Tura-Tau.[17] 1574 se zdaj šteje za uradni datum ustanovitve Ufe.[18] Status mesta je dobil leta 1586.

Preden je leta 1781 postalo sedež ločenega guvernorata Ufa, je bilo mesto skupaj z ostalimi baškirskimi deželami pod jurisdikcijo guvernerjev Orenburga. In čeprav je reforma iz leta 1796 ponovno združila Orenburg in Ufo, je leta 1802 mesto Ufa postalo novo središče celotnega okrožja Orenburg, ki je vključevalo velika ozemlja današnje republike Baškortostan, Orenburške oblasti in Čeljabinske oblasti. V letih 1800-1810 je škotsko ruski arhitekt William Heste razvil splošni načrt mesta za Ufo kot regionalno prestolnico, ki je oblikoval sodoben obris njenega zgodovinskega središča.

Vodna pot reke Belaje (1870) in železnica Samara-Zlatoust (1890) sta mesto povezala z evropskim delom Ruskega cesarstva in spodbudila razvoj mestne lahke industrije. Kot rezultat, je do leta 1913 prebivalstvo Ufe naraslo na 100.000. Med drugo svetovno vojno, po umiku Sovjetske zveze proti vzhodu leta 1941, je v Ufi deloval Abwehr (1941–1943) [19]; zaradi nekaj nemške infiltracije, ki se je zgodila v letih 1914–1943 zaradi vohunjenja, so bila številna industrijska podjetja zahodnih delov Sovjetske zveze evakuirana v Ufo. Mesto je postalo tudi vojni sedež sovjetske ukrajinske vlade.

Od 9. do 10. julija 2015 je Ufa gostila vrha skupine BRICS in Šanghajske organizacije za sodelovanje.[20]

Administrativne enote

[uredi | uredi kodo]

Ufa je glavno mesto republike in v okviru upravnih delitev služi tudi kot upravno središče Ufimskega okrožja, čeprav ni njegov del. Kot upravna enota je skupaj s štiriindvajsetimi podeželskimi kraji ločeno vključena kot mesto republiškega pomena Ufa, upravna enota s statusom, ki je enak statusu okrožij. Kot občinska razdelitev je mesto republiškega pomena Ufa vključeno v mestno okrožje Ufa (Ufa Urban Okrug).

Okrožja

[uredi | uredi kodo]
Upravna okrožja Ufa:
  01 Dyomsky
  02 Kalininsky
  03 Kirovsky
  04 Leninsky
  05 Oktyabrsky
  06 Ordzhonikidzevsky
  07 Sovetsky

Ufa je razdeljena na sedem upravnih okrožij..

Št. Okrožje št. prebivalcev 1. januarja 2020[21]
1 Dyomsky 80.714
2 Kalininsky 207.750
3 Kirovsky 162.958
4 Leninsky 89.062
5 Oktyabrsky 246.476
6 Ordzhonikidzevsky 164.682
7 Sovetsky 177.145

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Po Forbesu je bila leta 2013 Ufa najboljše mesto v Rusiji za posel med mesti z več kot milijon prebivalcev.[22]

V Ufi je veliko mestnih podjetij, ki se ukvarjajo z rafiniranjem nafte, kemijo in strojništvom. Poleg tega je gospodarstvo Ufe sestavljeno iz številnih gorivnih, energetskih in inženirskih kompleksov.

V Ufi deluje približno 200 velikih in srednjih industrijskih podjetij.[23]

Nekatera pomembna podjetja v Ufi so:

  • Združenje za proizvodnjo motorjev Ufa: hčerinsko podjetje UEC Saturn (plinskoturbinski motorji)[24]
  • petrokemična tovarna Ufimsky (hčerinska družba Bašnefta)
  • Tovarna rafinerije Novo-Ufimsky (hčerinska družba Bašnefta)
  • Rafinerija Ufimsky (hčerinska družba Bašnefta)
  • Bashkir Trolleybus Manufacturing Plant JSC: proizvajalec vozičkov[25]
Narodna banka Baškortostana

Demografija

[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo Ufe je leta 1980 preseglo milijon. Trenutno se uvršča na 11. mesto med ruskimi mesti po prebivalstvu in na 29. mesto med evropskimi mesti po mestu. Od 1. januarja 2009 je mesto predstavljalo 25,4 % vseh prebivalcev republike ali 42,2 % mestnega prebivalstva.

Po popisu 2010 je bila etnična sestava Ufe:[26]

Narodnost Število Delež %
Rusi 494.723 48,9
Volški Tatari 286.409 28,3
Baškiri 172.794 17,1
Ukrajinci 12.485 1,2
Drugi — 4,5

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Ufa leži v vzhodni Evropi blizu svoje kopenske meje s severno Azijo, ob sotočju rek Belaja (Agidel) in Ufa, na nizkih gričih, ki tvorijo planoto Ufa zahodno od južnega Urala. Površina mesta je 707,93 km2. Razteza se od severa proti jugu na 53,5 km in od zahoda proti vzhodu na 29,8 km.

Ufa ima toplo poletno celinsko podnebje (Köppen: Dfb). Za podnebje Ufe so značilne ostre zime, v nekaterih primerih pa so poletja lahko precej dolga in vroča.[27]

Ekološki problem

[uredi | uredi kodo]

Na ozemlju Ufe se občasno čuti zadušljiv, neprijeten kemični vonj. Poročila medijev o vonju prihajajo z zavidljivo rednostjo. Vse te prijave niso neutemeljene, krivci pa se umikajo odgovornosti, ker v mestu ni sistema stalnega nadzora emisij (CEMS).

Odsotnost čiščenja ulic, na ulicah ni uličnih sesalnikov, cestnih sesalnikov, industrijskih (uličnih) sesalnikov.

V skladu z dopisom Zvezne službe za hidrometeorologijo in spremljanje okolja (Roshidromet) št. 20-18 / 218 z dne 11. 7. 18: »V okviru reševanja problemov na zvezni ravni pri izvajanju državnega spremljanja atmosferskega zraka, Teritorialni urad Roshidrometa - FGBU Bashkir UGMS spremlja onesnaževanje atmosferskega zraka v Ufi na devetih stacionarnih mestih državne opazovalne mreže, ki so v različnih delih mesta, da oceni stopnjo onesnaženosti zraka, ki nastane zaradi celotnega izpusta ter stacionarnih in mobilnih virov onesnaževala. Suspendirane snovi (prah) se merijo na vseh devetih mestih državne opazovalne mreže. Rezultati opazovanj vsebnosti onesnaževal so predstavljeni na uradni spletni strani Baškirske državne hidrometeorološke službe v rubriki "Spremljanje onesnaženosti okolja" [28] dnevno in mesečno. V letu 2017 je največja posamezna koncentracija suspendiranih snovi marca 2017 dosegla 4,6 MPC m. naslov: Oktyabrya Ave., 141, ki je v bližini avtoceste z gostim prometom, in aprila 2017 na pošti: Dostoyevsky St., 102/1, ki je na območju industrijskega podjetja. Skoraj vse postojanke državne opazovalne mreže so v letu 2017 zabeležile preseganje ene same koncentracije suspendiranih snovi. Hkrati z namenom izvajanja regionalnega državnega okoljskega nadzora za preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kršitev s strani javnih organov, lokalnih organov in pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in državljanov zahtev s področja varovanja atmosferskega zraka, v pristojnosti Ministrstva naravnih virov in okolja Republike Baškortostan upravlja Državna banka Republike Belorusije "Urad za državni analitični nadzor", katere naloge, vključno z GSI, "organizacija periodičnih mobilnih laboratorijev za spremljanje okolja na območjih, kjer živi prebivalstvo v republiko in v območjih zaščitnih ukrepov v sistemu splošnega programa celostnega okoljskega in sanitarno-higienskega spremljanja.« Ob obisku mesta [29] je bilo ugotovljeno, da je vseh 9 mest državne opazovalne mreže Roshidrometa na precejšnji razdalji od območja Inors in Sipaylovo, iz stanovanjskih območij. Nadzor MPC in kakovosti zraka v stanovanjskih območjih se ne izvaja.

Šport

[uredi | uredi kodo]

Mestni hokejski klub »Salavat Julajev« je dvakratni ruski prvak v hokeju na ledu. Ufa je leta 2009 gostila evropsko prvenstvo v biatlonu, leta 2022 pa bi moral tu potekati tudi del tekmovanj v svetovnem prvenstvu v odbojki za moške,[4] a je Mednarodna odbojkarska federacija Rusiji odvzela prireditev zaradi invazije na Ukrajino.[30]

Mednarodne povezave

[uredi | uredi kodo]

Ufa ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:[31]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Ruska zvezna državna statistična služba (2011). »Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1« [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010, vol. 1]. Всероссийская перепись населения 2010 года [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010] (v ruščini). Ruska zvezna državna statistična služba.
  2. ↑ Klicne kode mest v Ruski federaciji[mrtva povezava] (rusko) (zip 34.4 KB)
  3. ↑ 3,0 3,1 »Ufa«. Britannica Online. Pridobljeno 25. marca 2020.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 »Уфа́«. Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2021. Pridobljeno 25. marca 2020.
  5. ↑ Matveyev, Aleksandr (2008). »Географические названия Урала: Топонимический словарь. — Екатеринбург«. Socrates: 294–296.
  6. ↑ S. G. Karimov; L. G. Khabibov (2014), »To the question of origin of the city name Ufa« (PDF), Bulletin of Bashkir University (v ruščini), 19 (2): 577–581
  7. ↑ »Главархитектура г. Уфы — История г. Уфы«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. avgusta 2021. Pridobljeno 3. maja 2022.
  8. ↑ Псянчин А. В. Башкортостан на старых картах. Уфа, 2001. С 70, 71, Он же. Mons Et Urbis: Уральские горы и город Уфа в европейской средневековой картографической традиции//Архив Башкортостана, № 1. 2007. С. 17-23.
  9. ↑ Рудаков В. Г. К вопросу о двух столицах в Золотой Орде и местоположении города Гюлистана // Научное наследие А. П. Смирнова и современные проблемы археологии Волго-Камья. Материалы научной конференции. Труды ГИМ. Вып. 122. — М., 2000. — Рис. 1.
  10. ↑ Там же; Псянчин А. В. Башкортостан на старых картах. — Уфа, 2001. — С. 71.
  11. ↑ Мажитов Н.А,, Султанова А. Н. Сунгатов Ф. А. Башкирские города по арабским источникам IX—X вв. // Вестник АН РБ. 2008. Т. 13, № 2. С. 44-—48; Мажитов Н. А., Сунгатов Ф. А., Иванов В. А., Сатаров Т. Р., Султанова А. Н., Иванова Е. В. Городище Уфа II. Материалы раскопок 2006 года. Т. 1. Уфа, 2007. 160 с: ил.
  12. ↑ «Mercator and Hondius (loth Ed., 1630) and N. Sanson (1650) show Jorman on the south of the Kama R., Pascherti in the position of Ufa, the present head-quarter of the Bashkirs, Sagatin ( = Fachatim of the text) at the head of the Ufa River, Marmorea on the Bielaya south of Ufa». — Cathay and the Way Thither: Being a Collection of Medieval Notices of China, Chʻeng-wen Publishing Company, 1967. Henri Cordier
  13. ↑ Золотая Орда в источниках. T.I. Арабские и персидские сочинения. М., 2003. С 169.
  14. ↑ Рычков П. И. История Оренбургская (1730—1750 гг.). Оренбург, 1896. С. 68,69.
  15. ↑ «Краткое описание губернского города Уфы с начала его построения до сего 1806 года». // Что ж касается башкирцев, то видно из многих описаний, как сего народа, так и о жительстве их, кои от различных возмущений, как и междоусобных воин, так и соседних своих народов, строили маленькие укрепления и городки и наконец, соединясь во множестве, распространили свои жилища и укрепления, а для сей причины и город Уфа построен.
  16. ↑ History of Ufa
  17. ↑ »Beyond Moscow -Ufa. Khristina Narizhnaya«. The Moscow Times. 16. oktober 2011.
  18. ↑ Official website of Ufa. Brief Information About Ufa Arhivirano 2017-09-13 na Wayback Machine. (rusko)
  19. ↑ As counterintelligence Ufa outwitted Abwehr(rusko)
  20. ↑ »Ufa – 2015 SCO BRICS. Official site«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. oktobra 2018. Pridobljeno 3. maja 2022.
  21. ↑ »Численность населения Российской Федерации по муниципальным образованиям на 1 января 2020 года« (v ruščini). Federal State Statistics Service (Russia)- Rosstat. Pridobljeno 17. oktobra 2020.
  22. ↑ 30 лучших городов для бизнеса — 2013 // Forbes.ru
  23. ↑ Ufa – capital of the Republic of Bashkortostan Arhivirano May 29, 2010, na Wayback Machine.
  24. ↑ »УМПО начало поставку двигателей 117С для истребителя Су-35С - Поволжье || Интерфакс Россия«. 9. avgust 2010.
  25. ↑ http://www.oaobtz.ru/
  26. ↑ »Итоги Всероссийской переписи населения по Республике Башкортостан«. Территориальный орган Федеральной службы государственной статистики по Республике Башкортостан. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. junija 2013. Pridobljeno 5. marca 2013.
  27. ↑ »Ufa, Russia Köppen Climate Classification (Weatherbase)«. Weatherbase. Pridobljeno 13. novembra 2018.
  28. ↑ http://www.meteorb.ru/monitorinu/air-pollution-ufa[mrtva povezava] [mrtva povezava]
  29. ↑ »Мониторинг загрязнения атмосферного воздуха г.Уфа | Башкирское управление по гидрометеорологии и мониторингу окружающей среды«.
  30. ↑ »FIVB Volleyball Men's World Championship 2022 to be removed from Russia«. Mednarodna odbojkarska federacija. 1. marec 2022. Pridobljeno 10. marca 2022.
  31. ↑ »Какие у Уфы есть города-побратимы и чем выгодна эта дружба?«. aif.ru (v ruščini). Ufa. 11. junij 2019. Pridobljeno 25. marca 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ufa.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ufa&oldid=6294625«