Ulrik I. Celjski
Ulrik I. Celjski | |
---|---|
Celjski grof | |
Vladanje | 1359/60 - 1368 |
Predhodnik | Friderik I. |
Naslednik | Herman I. |
Rojstvo | 1331 |
Smrt | 26. julij 1368 |
Potomci | Viljem |
Rodbina | Celjski grofje |
Oče | Friderik I. |
Ulrik I. Celjski, Celjski grof, * okoli 1331, † 1368.
Bil je sin Friderika I. Celjskega, poročen z Adelajdo Ortenburško-Radovljiško in oče Viljema Celjskega.[1][2] Med leti 1359/1360 in 1368 je skupaj z mlajšim bratom Hermanom I. Celjskim zastopal Celjsko grofijo.
Dosežki
[uredi | uredi kodo]Podobno kakor oče Friderik I. je tudi Ulrik I. postal kranjski deželni glavar (1362).[2] Za časa Ulrika I. Celjskega so Celjski grofje dosegli mednarodne povezave - Ulrik I. je namreč pripravljal dinastične poroke in se kot najemnik raznih dinastov, s svojimi celjskimi četami bojeval v Dalmaciji, Srbiji, Bolgariji, Italiji, z bavarskimi Wittelsbachi pa na Tirolskem in proti Prusom.[3][2] Grof Ulrik I. je leta 1354 sodeloval pri napadu ogrsko-hrvaškega kralja Ludvika I. Anžujskega (moža Elizabete Kotromanić) na Zadar, naslednje leto je s kraljem sodeloval v bojih z Benečani v Dalmaciji, leta 1359 in 1365 pa se je bojeval v Srbiji in Bolgariji. Tudi njegov sin Viljem se je z ogrskim kraljem boril proti Turkom v Srbiji. UIrikov brat Herman I. pa je balkansko politiko zastavil še bolj odločno, ko se je leta 1361 poročil s Katarino, Elizabetino sestro in hčerko tedanjega bosanskega bana Stjepana II. Kotromanića. Najemništvo in trgovina na daljše razdalje sta prinesla denar, s katerim so Celjski povečevali svojo posest.[3]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Habjan Vlado (1997). Mejniki slovenske zgodovine. Ljubljana, Založba 2000. Str. 66.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Milko Kos (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 214.
- ↑ 3,0 3,1 Čepič et al. (1979): Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 216.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Čepič et al. (1979): Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
- Habjan Vlado (1997). Mejniki slovenske zgodovine. Ljubljana, Založba 2000.
- Milko Kos (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.