Pojdi na vsebino

Ununennium

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ununenij, 119Uue
Ununenij
Druga imenaelement 119, eka-francij
Masno število[315] (napovedano)
Ununenij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Ununennium Unbinilium
Unquadtrium Unquadquadium Unquadpentium Unquadhexium Unquadseptium Unquadoctium Unquadennium Unpentnilium Unpentunium Unpentbium Unpenttrium Unpentquadium Unpentpentium Unpenthexium Unpentseptium Unpentoctium Unpentennium Unhexnilium Unhexunium Unhexbium Unhextrium Unhexquadium Unhexpentium Unhexhexium Unhexseptium Unhexoctium Unhexennium Unseptnilium Unseptunium Unseptbium
Unbiunium Unbibium Unbitrium Unbiquadium Unbipentium Unbihexium Unbiseptium Unbioctium Unbiennium Untrinilium Untriunium Untribium Untritrium Untriquadium Untripentium Untrihexium Untriseptium Untrioctium Untriennium Unquadnilium Unquadunium Unquadbium
Fr

Uue

(Ust)
oganesonununenijunbinilij
Vrstno število (Z)119
Skupinaskupina 1: H in alkalijske kovine
Periodaperioda 8
Blok  blok s
Razporeditev elektronov[Og] 8s1 (napovedano)[1]
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 32, 18, 8, 1 (predvideno)
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPneznano (lahko bi bil trdnina lai kapljevina)[1]
Tališče0–30 °C (predvideno)[1]
Vrelišče630 °C (predvideno)[2]
Gostota (blizu s.t.)3 g/cm3 (predvideno)[1]
Talilna toplota2.01–2.05 kJ/mol (ekstrapolirana)[3]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja(+1), (+3) (napovedano)[1]
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 0.86 (predvideno)[4]
Ionizacijske energije
  • 1.: 463,1 kJ/mol
  • 2.: 1698,1 kJ/mol
  • (predvideno)[5]
Atomski polmerempirično: 240 pm (predvideno)[1]
Kovalentni polmer263–281 pm (ekstrapolirano)[3]
Druge lastnosti
Kristalna strukturatelesno centrirana kubična (tck)
Body-centered cubic kristalna struktura za ununenij

(ekstrapoliran)[6]
Številka CAS54846-86-5
Zgodovina
PoimenovanjeIUPAC sistematično ime elementa
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Ununenij, znan tudi kot eka-francij ali element 119, je hipotetični kemični element s simbolom Uue in vrstnim številom 119. Ununenij in Uue sta začasni sistematični IUPAC imeni, ki se uporabljata, dokler elementa ne bodo odkrili, potrdili in mu določili stalno ime. V periodnem sistemu elementov naj bi bil to element bloka s, alkalijska kovina in prvi element v osmi periodi. Je najlažji element, ki še ni sintetiziran.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Hoffman, Darleane C.; Lee, Diana M.; Pershina, Valeria (2006). »Transactinides and the future elements«. V Morss; Edelstein, Norman M.; Fuger, Jean (ur.). The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (3rd izd.). Dordrecht, The Netherlands: Springer Science+Business Media. ISBN 978-1-4020-3555-5.
  2. 2,0 2,1 Fricke, B.; Waber, J. T. (1971). »Theoretical Predictions of the Chemistry of Superheavy Elements« (PDF). Actinides Reviews. 1: 433–485. Pridobljeno 7. avgusta 2013.
  3. 3,0 3,1 Bonchev, Danail; Kamenska, Verginia (1981). »Predicting the Properties of the 113–120 Transactinide Elements«. Journal of Physical Chemistry. American Chemical Society. 85 (9): 1177–1186. doi:10.1021/j150609a021.
  4. Pershina, V.; Borschevsky, A.; Anton, J. (20. februar 2012). »Fully relativistic study of intermetallic dimers of group-1 elements K through element 119 and prediction of their adsorption on noble metal surfaces«. Chemical Physics. Elsevier. 395: 87–94. Bibcode:2012CP....395...87P. doi:10.1016/j.chemphys.2011.04.017. This article gives the Mulliken electronegativity as 2.862, which has been converted to the Pauling scale via χP = 1,35χM1/2 − 1,37.
  5. Fricke, Burkhard (1975). »Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties«. Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
  6. Seaborg, Glenn T. (1969). »Prospects for further considerable extension of the periodic table« (PDF). Journal of Chemical Education. 46 (10): 626–634. Bibcode:1969JChEd..46..626S. doi:10.1021/ed046p626. Pridobljeno 22. februarja 2018.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]