Uporabniški pogovor:Ajgorhoe

Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom

Pozdravljena/pozdravljen v Wikipediji, Ajgorhoe!

	Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na stran za pomoč. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za urejanje in spreminjanje strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen peskovnik.
	Na pogovornih straneh, ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~~~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s pravili in smernicami projekta: nepristranskim stališčem pri pisanju, navajanjem virov, merili za vključitev člankov, dogovori o poimenovanju, slogovnim priročnikom ...
	Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš prispeval/-a oziroma dodal/-a v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede uporabe slik in spoštuj avtorske pravice.
	Če želiš, se lahko vpišeš na sezname Wikipedistov in na svoji uporabniški strani navedeš jezike, ki jih govoriš ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Če imaš še katero vprašanje: za enciklopedična vprašanja je na razpolago Orakelj. v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj pod lipo ali pa se obrni kar name.

Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!

  --Ziga 11:01, 14 oktober 2006 (CEST)

Preusmeritve

Ni v navadi, da ustvarjamo preusmeritve na neobstoječe strani.--Wailer 20:47, 21 oktober 2006 (CEST)

Ali drugače, najprej napiši članek :) --Andrejj 20:52, 21 oktober 2006 (CEST)

Lep pozdrav in hvala za opozorilo, da naj ne preusmerjam na neobstoječe strani. Tega se sicer zavedam, sem pa ravno pri urejanju večje množice povezanih strani z področja optimizacije, da se ne bi izgubil, imam lepo po vrsti odprtih kup oken s članki, ki jih moram urediti v povezano celoto in se mi je zgodilo, da sem prej shranil preusmeritev kot tarčo. Bom v prihodnje bolj pazil, še enkrat hvala za opombo. --Ajgorhoe 21:09, 21 oktober 2006 (CEST)

Ni problema. Le napiši čimveč dobrih člankov! Odgovarjaš pa lahko kar na svoji pogovorni strani. --Andrejj 21:12, 21 oktober 2006 (CEST)

Če najdeš angleško (nasploh tujejzično) različico članka, ki jo dodaš na koncu (interwiki), podobno narediš v obratni smeri, v en:Trust region dodaš [[sl:Metoda omejenega koraka]]. --Andrejj 21:35, 21 oktober 2006 (CEST)

Hvala tudi za to opombo. Tudi to navadno naredim, ampak včasih šele potem, ko slovensko verzijo že dovolj dodelam. Lep pozdrav, --Ajgorhoe 21:55, 21 oktober 2006 (CEST)

Auckland Grammar School

Good Evening Ajgorhoe,

Could you please help write a stub http://sl.wikipedia.org/wiki/Auckland_Grammar_School - just a few sentences based on http://en.wikipedia.org/wiki/Auckland_Grammar_School? Only 2-5 sentences enough. Please. --Per Angusta 10:44, 26 junij 2007 (CEST)

Done. Ajgorhoe 11:44, 26 junij 2007 (CEST)

Thankyou so much Ajgorhoe for your wonderful translation help!

I am very very Grateful.

May you be blessed and may Slovenščina Wikipedia prosper!

Yours Sincerely, --Per Angusta 11:48, 26 junij 2007 (CEST)

Kategorizacija

Super bi bilo, če bi k svojim novim člankom dodal tudi kategorije. --Slodave 16:20, 26 junij 2007 (CEST)

Se bom v prihodnje bol potrudil glede tega, hvala za pripombo. Ajgorhoe 13:50, 11. julij 2007 (CEST)

Ace*

Hm, imaš občutek, da so tole dosežki vredni Wikipedije? Jaz ne ... --Andrejj (pogovor) 22:54, 9. junij 2012 (CEST)

Vsekakor mislim, da so to dosežki, ki jih je smiselno umestiti na Wikipedijo. Pri razvoju končnih elementov za reševanje inženirskih problemov je kompleksnost izpeljave novih elementov precejšnja ovira za hitrejši napredek. Ideja, da bi to reševali s simbolnimi algebrskimi sistemi obstaja skoraj od pojava takšnih sistemov, vendar so idejo kmalu spoznali za utopično zaradi računske kompleksnosti pristopa. Simultana optimizacija izrazov je pionirski pristop k reševanju težav z rastjo simbolnih matematičnih izrazov, s tem je ideja postala praktično izvedljiva. Z avtomatsko generacijo kode v prevajanih programskih jezikih ter vključitvijo v obstoječe numerične sisteme postane pristop resnično tudi praktično uporaben. - Ajgorhoe (pogovor) 23:45, 9. junij 2012 (CEST)

Vse to bi utegnilo držati, a vsaka "praktično izvedljiva ideja" ne sodi semkaj - morda potem ko postane uveljavljena. --Andrejj (pogovor) 00:05, 10. junij 2012 (CEST)

S tem sta povezani dve vprašanji - kako definirati pojem "uveljavljena ideja" in zakaj naj bi med enciklopedične zapise spadale le uveljavljene ideje. Idejo o vesoljekem dvigalu na primer bi težko uvrstili med uveljavljene ideje. Z idejo se nekateri resno ukvarjajo in je podprta z verodostojnimi matematičnimi izračuni, čeprav bi težko rekli, ali bo kdajkoli sploh prišlo do praktične izvedbe. Potemtakem naj torej ideja ne bi imela mesta v Wikipedji, vendar na angleški različici obstaja kar zajeten članek o tem (Space elevator). Podobno bi bilo moč argumentirati, da članek o privatnih vesoljskih plovilih s posadko ne spada v Wikipedijo, saj trenutno obstaja le eno podjetje, ki je koncept uresničilo in bi zlahka trdili, da ne gre za uveljavljeno idejo, temveč za nekaj eksotičnega, s čimer se ukvarjajo le posamični čudaki. Članek o tem je na srečo vseeno našel mesto tudi v slovenski Wikipediji (SpaceShipOne). Wikipedija opravlja pomembno poslanstvo kot prosto dostopen, necenzuriran, verodostojen in tudi izčrpen vir informacij o vsem mogočem. Tako dober vir informacij je lahko zaradi tega, ker jo s skupnimi močmi gradi velika skupnost sodelavcev, ki verjamejo v pomembnost tega poslanstva. Zato lahko na Wikipediji najdemo tako podrobne informacije, kot jih drugi enciklopedični viri zaradi praktičnih omejitev ne morejo ponuditi. To pomeni, da lahko na Wikipediji najdemo tudi vedno več informacij o stvareh, ki so zanimive za ožji krog ljudi, o idejah, ki še niso splošno znane ali uveljavljene, o manjših krajih na planeru in podobno. Po mojem mnenju je to prednost in ne slabost v primerjavi z drugimi viri. V skupnosti se sicer vedno najdejo tisti, ki menijo, da je zelo pomembno paziti na to, da kakšna stvar na Wikipediji ne izstopa po uveljavljenosti ali relevantnosti glede na trenutno pokritost. Po mojem je pretirana skrb za to kontraproduktivna in je bolje energijo vlagati v dodajanje informacij na področjih, ki so človeku bluzu, četudi kak novo nastali članek odstopa od trenutne povprečne pokritosti ali nepopolno pokriva tematiko. Ker je Wikipedija kolaborativen projekt z veliko množico ljudi, bo prejkoslej kdo naletel na tak članek, ga dopolnil, bolje umestil v kontekst in dopolnil tiste članke s področja, ki trenutno vsebuejo manj podrobne informacije. - Ajgorhoe (pogovor) 01:45, 10. junij 2012 (CEST)

(Dodano na stran AceGen in AceFEM:) Ta stran naj ne bo hitro izbrisana. Stran se nanaša na implementacijo pomembnega iženirskega koncepta. Ta vključuje pionirsko uporabo rešitev, zaradi katerih je možna uporaba koncepta v praksi. Nekaj diskusije o tem je na moji uporabniški strani. Zaenkrat se mi zdi, da niso podani tehtni argumenti za izbris strani. --Ajgorhoe (pogovor) 03:15, 10. junij 2012 (CEST)

O FEM je trenutno na naši wp sploh malo zapisanega. Se zelo strinjam z Ajgorhoem kar je predhodno napisal in podpiram, da se kar ne izbriše - sploh, ker gre, kot piše, za delo domačega avtorja, ki bo verjetno imel tudi samostojen članek. --xJaM (pogovor) 11:04, 10. junij 2012 (CEST)

xJaM, FEM ni vprašljiva--Andrejj (pogovor) 09:39, 11. junij 2012 (CEST)! Sicer pa predlagam klasičen test: objava AceGen in AceFEM na en: ...

"Simultana optimizacija izrazov je pionirski pristop k reševanju težav z rastjo simbolnih matematičnih izrazov" - bi lepo prosil, v kolikor se o tem napiše članek, da se vsaj v uvodu to razloži tudi na laiku razumljiv način. Sicer pa ne vidim ovire, da se o tem ne bi pisalo, če je bila tema obravnavana v več uglednih objavljenih virih - akademskih člankih, knjigah različnih avtorjev, ki so bile izdane pri uglednih založbah, v časopisih ipd. --Eleassar ^pogovor 10:03, 11. junij 2012 (CEST)

No, saj zaenkrat je kar razumljivo napisano. Manjkajo neodvisni viri. --Eleassar ^pogovor 10:10, 11. junij 2012 (CEST)

Spet gre tale debata v napačno smer. Beseda "pomembnost" ima v Wikipediji zelo specifičen pomen, ki nima s povedanim nobene direktne zveze. Glej Pogovor:AceGen za nadaljevanje. — Yerpo ^Ha? 10:16, 11. junij 2012 (CEST)

Kaj gre v "napačno smer"? Jasno, da dokler manjkajo neodvisni viri in objave v uglednih publikacijah, da članek ni primeren za objavo. --Eleassar ^pogovor 10:19, 11. junij 2012 (CEST)

Sodeč po zgornjih komentarjih nekaterim ni (pa ne mislim tebe s tem). — Yerpo ^Ha? 10:21, 11. junij 2012 (CEST)

Mislim, da gre pri tej diskusiji za več pomembnih stvari in bom poskusil na kratko predstaviti svoj pogled na to. Nekaj zapisov s pogovornih strani člankov, ki sta bila predlagana za izbris po hitrem postopku (Pogovor:AceGen, Pogovor:AceGen) sem skopiral sem z namenom, da so različna mnenja in diskusija evidentirani na enem mestu in zato, da se ohrani enostavna dostopnost do zapisov, če bosta strani izbrisani. Ena od tem te diskusije se tiče pomembnosti in ostalih kriterijev za vključitev subjekta v Wikipedijo (npr. Wikipedija:Pomembnost). To je gotovo stvar, ki je za Wikipedijo izjemno pomembna in noben trud za to, da se zadeva čimboje definira in opredeli, ni odveč. Najbrž pa je večini ljudi nekako intuitivno jasno, da je v koncept pomembnosti vedno vgrajeno nekaj relativnosti. Skoraj vsak, ki se je kdaj ukvarjal z bolj resnim raziskovalnim delom ali je bral zgodovino in ob tem tudi razmišljal, se zaveda dejstva, da je pot do resnice velikokrat težka in vodi po številnih ovinkih (da ne govorimo o tem, da obstaja kup stvari, o katerih resnica tako omejenim bitjem, kot smo ljudje, sploh ni dostopna, in da je v vesolju teh stvari zelo verjetno neskončnokrat več kot tistih drugih). Stvari kot je pomembnost in verodostojnost (Wikipedija:Nepristranskost, Wikipedija:Preverljivost) je definirati na deklarativni ravni veliko lažje kot jih zagotoviti v praksi. Vodila o teh zadevah se v veliki meri opirajo na to, da so subjekti opisani, citirani itd. v "zanesljivih in uglednih virih". Vse lepo in prav, vodilo je jasno in utemeljeno in dokler gre za ekstreme kot so (citiram s strani Wikipedija:Pomembnost) tabloidi in podobni »lahki« mediji niso ustrezen vir podatkov, še posebej ne o živečih osebah, čeprav imajo uredništvo, saj pogosto objavljajo nepreverjene govorice, pisci pripevkov s tem ne bomo imeli večjih težav. Vsi pa vemo, da na tem svetu obstajajo tudi razni režimski mediji, ki so lahko v neki družbi sprejeti kot zanesljivi in ugledni viri, pa so informacije, ki so v njih objavljene, zelo nagnjene v neko smer in pod vplivom interesnih skupin. Velikokrat to pokaže šele zgodovina čez nekaj časa ali pa še to ne, veliko manipulacij v človeški družbi najbrž za vedno ostane nerazkritih. Da je problem še težji, pojav niti približno ni omejen na medije za laično javnost, ampak je vsaj tako pereč tudi v strokovnih krogih. Tu obstajajo na primer cele mreže ljudi, ki se načrtno in sistematično navzkrižno ali ciklično citirajo in se ukvarjajo z vsemi mogočimi triki, da o svojih razmeroma nepomembnih prispevkih v znanstveni srenji ustvarjajo močno precenjen vtis o njihovi relevantnosti. Žal je zavedanje o teh pojavih v družbi precej omejeno, kar ustvarja lažni občutek varnosti pri zanašanju na vire. Moje izkušnje kažejo, da ljudje navadno prelahko jemljejo takšne pojave. Na vsak način potrebujemo merljive definicije in kriterije za presojo stvari kot je pomembnost, povsem se strinjam z mnenjem uporabnika Yepro, je pa na koncu rezultat dela na Wikipediji vedno odvisen tudi od osebne presoje in pristopa njenih ustvarjalcev, ne glede na to, kako neradi to priznamo in koliko bi si želeli vse spraviti v merljive okvire.

Kar Wikipedija omogoča in je tehnično v veliko pomoč, sta kolaborativen pristop in evolucija. Veliko člankov se začne zelo neugledno, pa se sčasoma izboljšajo. Vendar se to težko zgodi, če jih nekdo na hitro zbriše. Obstaja veliko načinov, kako opozorimo, da morda vsebina ne ustreza nekaterim kriterijem - lahko označimo, da obstaja dvom o pomembnosti subjekta, da smo pri preverjanju imeli težave pri iskanju neodvisnih virov, ki bi potrdili pravilnost vsebine itd. S tem primerno opozorimo uporabnika, da vsebina še ni dovolj preverjena in jo mora jemati z rezervo, ustvarjalce Wikipedije pa, da je nekje potrebna pomoč. Prej ali slej bo na tak članek naletelo zadostno število ljudi, da ga bodo popravili, ali pa tudi navedli prepričljive argumente za to, da članek ne sodi na Wikipedijo. Za oboje potrebujemo dovolj časa, če hočemo, da bo končni rezultat dober in v korist Wikipedije. Nagnjenost k hitremu brisanju na prvi pogled neusterznih člankov je lahko zelo destruktiven pristop ravno zaradi tega, ker s takšnim ukrepom odvzamemo čas, ki je potreben za razvoj v uravnotežen, slogovno dodelan, dobro umeščen članek. Hitro brisanje bi moral zato biti inštitut, na katerega bi pomislili le v skrajnih primerih kot npr. pri očitnem vandalizmu in zlonamernem podtikanju neresničnih informacij. --Ajgorhoe (pogovor) 03:37, 12. junij 2012 (CEST)

Se strinjam, da v konkretnem primeru člankov AceFEM in AceGen ni bilo razlogov za hitri izbris. Pristop je bil žal tak, ker sta se prispevka, če se tako izrazim, "izgubila v šumu" - torej kupu šodra, s katerim imamo redki aktivni vzdrževalci vsakodnevno opravka. Ravno zato poskušamo vedno poudarjat, da je odgovornost za opredelitev minimalnih kriterijev na strani avtorja prispevka (kar je še posebej pomembno pri tako specifičnih temah, kjer lahko v Sloveniji z lučjo pri belem dnevu iščeš specialista, kaj šele da sodeluje pri Wikipediji). Kar se preostanka tvojega mnenja tiče, se do neke mere strinjam, ampak eden ključnih principov Wikipedije je, da je "merilo za vključitev v Wikipedijo preverljivost in ne resnica". Drugače enostavno ne gre pri enciklopedičnem delu, ki ga gradi skupina ljudi ne ozirajoč se na strokovne kompetence. Iz tega izhaja, kot se je nekdo nekoč izrazil, da "Wikipedija je ogledalo, ne luč". Vsaj kar se vsebine tiče. — Yerpo ^Ha? 09:23, 12. junij 2012 (CEST)

Pristop je tak, da (kot kaže) grožnje z drastičnimi ukrepi kdaj pa kdaj celo zaležejo - resda sicer tri reference praktično kažejo na isto stran. Še vedno pa predlagam test: en:AceFEM in en:AceGen ... --Andrejj (pogovor) 10:01, 12. junij 2012 (CEST)

Yerpo & Andrejj, če zdaj prav razumem, je za pristop, ki je naklonjen bolj lahkotnemu brisanju, en razlog čisto tehnične narave - da je na Wikipediji veliko šuma in so vzdrževalci preobremenjeni s filtriranjem ter so zato včasih prisiljeni ubirati pristop po liniji najmanjšega odpora? Stvari glede kriterijev so bolj ali manj jasne, kar sem hotel izpostaviti, je to, da razumem Wikipedijo kot kolaborativen projekt in da po verjetno ravno iz tega izhaja njen ogromen potencial in stalna rast kakovosti. S tem v mislh sem pri načelu, da je "odgovornost za opredelitev minimalnih kriterijev na strani avtorja prispevka" razumel ne avtorja kot eno osebo, ki npr. nek članek začne, ampak avtorje (množina) kot dinamično skupino ljudi, ki necentralizirano ter avtonomno prispevajo k vsebini članka. Pri projektu kot je Wikipedija si nekega članka ne morem lastiti, ampak moram vedno računati na to, se bodo dela na njem lotevali tudi drugi, ga spreminjali, popravljali itd. v časovnem zaporedju, ki je nepredvidljivo in nanj nimam vpliva. Po drugi strani to zame pomeni tudi, da nisem edini, ki bo prevzel skrb in odgovornost za ustreznost in kvaliteto vsebine, ampak lahko računam, da bodo k temu prispevali tudi drugi, ki bodo slučajno prišli mimo nečesa, kar sem sam začel ali dopolnil. Pri tem sem vedno računal na konstruktiven pristop - da bo nekdo, ki bo naleti na članek in opazi njegove pomanjkljivosti, to označil ali poskusil odpraviti. Nisem pa računal na ljudi, ki bi hodili po Wikipediji s prstom na sprožilcu in na hitro sprožili izbris strani, za katere ni takoj razvidno, da ustrezajo kriterijem za vključitev. Takšen pristop ima po mojem precej negativnih posledic. Kot rečeno, če se izbriše nek članek zaradi tega, ker do danega trenutka ni nihče utemeljil ustreznosti vsem kriterijem, potem tudi drugi, ki bi po naključju prišli mimo čez nekaj časa in bi to lahko naredili, ne bodo imeli te možnosti. Ali ni bolje, da zadeva počaka na Wikipediji z jasno vidno oznako o pomislekih, ki obstajajo in še niso ovrženi, dokler ne pride mimo nekdo, ki si bo dejansko vzel čas, se temu posvetil in dodal ustrezne popravke ter prepričljivo podal svoje izsledke in utemeljitve na pogovorni strani? Seveda je lahko na koncu eden od ukrepov tudi izbris, vendar se je za brisanje po mojem še vedno smiselno držati prakse, da to neodvisno potrdi več ljudi, razen če obstajajo res nedvoumni in nujni razlogi za odstranitev nekega vnosa.

Očitna posledica lahkotnejšega pristopa k brisanju se mi zdi, da to marsikomu, ki bi sicer veliko prispeval, vzame motivacijo za nadaljnje delo. S tem ne mislim le nase (čeprav imam podobne osebne izkušnjo z angl. Wikipedie), ampak sem o frustracijah povezanih s tem dostikrat bral tudi na uporabniških straneh drugih ljudi. Večini teh ljudi je jasno, da na svojih prispevkih nimajo kakšnih pravic, ampak vidijo smisel v koristnem delu za širšo skupnost - po svoih močeh prispevajo k nekemu globalnemu projektu, od katerega imajo vsi in s tem tudi oni sami neprecenljive koristi. To, da ima vsebina njihovih prispevkov začasen značaj, ker se stalno razvijajo in izboljšujejo, ljudi navadno ne moti, izgubijo pa motivacijo, če prispevki, ki so jih začeli v prepričanju, da bodo živeli in se razvijali ter bodo nekomu koristili, izginevajo. Računati je treba s tem, da nimajo vsi veliko časa viseti na Wikipediji in budno paziti, kaj se dogaja s tem, kar so kdaj napisali. Dodajo kakšno stvar, za katero opazijo, da ni pokrita, pa so prepričani, da bi lahko bila, pozabijo na vse skupaj in imajo prijeten očbutek, če se čez neka časa po vrnejo in vidijo, da so drugi to še izboljšali. Ljudje, ki imajo manj časa, navadno bolj priložnostno prispevajo, ne prispevajo z masivnim povzemanjem virov na zelo različnih področjih, zato pa najbrž v povprečju več na bolj specifičnih področjih (navadno na tistih, ki so bljižje njihovemu profesionalnemu delu ali zanimanjem, kar ima v končni fazi morda nekaj pozitivnega vpliva tudi na kvaliteto prispevkov). Ta področja so navadno blizu manj ljudem in so zaradi tega tudi slabše pokrita, kar tudi ni zanemarljivo, predvsem na Wikipediji z zelo majhno bazo, kot je slovenska. Gotovo je večja verjetnost, da se bo prej nekdo lotil članka o razširjeni pasmi psov kot o zelo redki genski bolezni, ki jo še zdravniki slabo poznajo. Seveda ima svojo težo argument, da bo tudi veliko več ljudi kaj zanimalo o tisti pasmi, vendar se zdi velika vrednost Wikipedije ravno v tem, da ima težnjo postati zelo izčrpen in vseobsegajoč vir. Neenakomeren razvoj na tej poti ima po mojem več pozitivnih kot negativnih učinkov, čeprav se utegne komu zdeti nesimetrično in neestetsko, če najde v neki splošni enciklopediji obsežen članek o neki eksotični genski bolezni, ko tam po drugi strani ni niti članka o prikupnih labradorcih. Videl sem že, kako je nekdo na angl. Wikipediji napisal kratek prispevek o res zelo specifični stvari in v tekstu pustil kup povezav na takrat še neobstoječe bolj splošne teme, potem pa so te povezave dokaj hitro dobivale svoje članke, ki so jih začenjali drugi ljudje.

Zlahka se vživim v nekoga, ki skrbi za kakovost Wikipedije in ne bo pri novo začetem članku o labradorcih niti pomislil na morebitno neustreznost zaradi nepomembnosti teme, medtem ko bo takoj vkopil obrambne mehanizme Wikipedije, ko bo neletel na skop odstavek brev z navedenih virov o redki genski bolezni, za katero morda ni nikoli slišal. Vklop obrambnih mehanizmov se mi zdi v tem primeru tudi edina primerna reakcija, vendar ne, če je v igri postopek za hitri izbris. Zadeva je seveda drugačna, če bi imel prispevek naslov "Moj sosed ima lepega psa" in bi spodaj pisalo, da je mojemu sosedu ime Jaka in ima labradorca, ki rad čofota po lužah.

--Ajgorhoe (pogovor) 15:47, 12. junij 2012 (CEST)

P.S. Moja goreča agitacija proti preveč lahkotnemu brisanju člankov na tem mestu ni namenjena zagovoru člankov AceGen in AceFEM, ampak gre za mnenje o pristopu na splošno. Kar se tiče omenjenih člankov, subjekt do neke mere poznam, vključno z okoliščinami, zaradi katerih sem bil mnenja, de je vključitev v Wikipedijo ustrezna in koristna, nisem pa opravil riguroznega preverjanja virov, ki bi to potrdili. Že po naravi stvari je bolje, da to delo opravijo drugi, ker se z vključitvijo več ljudi zmanjša možnost napak.

--Ajgorhoe (pogovor) 16:13, 12. junij 2012 (CEST)

@Andrej. Načeloma je FEM vprašljiva v smislu, ki sem ga navedel - da je trenutno tukaj malo napisanega, sploh o teoretičnih osnovah FEM. Glede pomembnosti pa jasno ne. Vsakomur, ki je kdaj povohal FEM, je tudi jasno, da se bo stvar še vedno razvijala (od 1960-ih naprej). Gre pač (trenutno, kolikor razberem) za Mathematicin paket, kar pa pmsm ne zmanjša njegov pomen. Na razločitveni strtani Vega je omenjen tudi soroden 'paket' - VEGA, program tudi spisan za Mathematico. Seveda - brez težav pmsm lahko kreiramo članka še na en wp; sploh ne vidim, da bi bila kakšna ovira za to. To pmsm ni samo lokalna pomembnost. --xJaM (pogovor) 16:38, 12. junij 2012 (CEST)

@Ajgorhoe: razumem kaj praviš, ampak po drugi strani že sam padeš v protislovje. Govoriš o sodelovanju množice urejevalcev, pri čemer gre za aplikacijo, ki je najbrž razen ozkega kroga sodelavcev avtorja ne pozna praktično nihče. Tema je toliko specifična, da Wikipedija niti infrastrukture za kategorizacijo še nima. Z odgovornostjo za opredelitev pomembnosti sem mislil sodelavca, ki ustvari stran o neki temi, in tisti minimum da njegov prispevek "stoji" kot samostojna celota, kar je še posebej pomembno v primerih kot je tale. Ko smo že pri tem, je treba omenit, da sta članka sprožila še en ključen alarmni zvonec - tisti za oglaševalce, s katerimi imamo tudi ogromno težav. Dejstvo je, da gre za komercialna produkta, tako da primerjava z obskurno genetsko boleznijo ni čisto relevantna. Ne glede na vse pa upam, da si spoznal, da je možno s konstruktivnim dialogom vse rešit - navsezadnje je možno vsako dejanje v Wikipediji razveljaviti, tudi izbris, če pridejo na dan takšna dejstva kot so v primeru člankov o AceGen in AceFEM. — Yerpo ^Ha? 17:30, 12. junij 2012 (CEST)

P.S. Moja goreča agitacija proti preveč lahkotnemu brisanju člankov na tem mestu ni namenjena zagovoru člankov AceGen in AceFEM, ampak gre za mnenje o pristopu na splošno. Kar se tiče omenjenih člankov, subjekt do neke mere poznam, vključno z okoliščinami, zaradi katerih sem bil mnenja, de je vključitev v Wikipedijo ustrezna in koristna, nisem pa opravil riguroznega preverjanja virov, ki bi to potrdili. Že po naravi stvari je bolje, da to delo opravijo drugi, ker se z vključitvijo več ljudi zmanjša možnost napak, in se nadalje o ustreznosti objave na Wikipediji raje ne bom opredeljeval.

Yerpo, strinjam se, da gre za precej specifično temo in bi zaradi tega zelo olajšal stvari, če bi že na začetku vložil več truda in npr. navedel neodvisne vire. Ampak ljudje smo včasih leni, se preveč zanašamo na druge ali slabo ocenimo pomanjkljivosti svojega dela. Stališče, ki ga poskušam tu zagovarjati, je, da se posledice takšnih hib na kolaborativnem projektu kot je Wikipedija lažje odpravijo, če smo bolj konzervativni pri brisanju in omogočimo potreben čas za proces odprave pomanjkljivosti. Če je edini način za to brisanje, potem seveda naj bo brisanje, le postopek se naj izvede tako, da bo takšna poteza na koncu zares utemeljena.

Andrejj, zagotovo grožnje z drastičnimi ukrepi velikokrat zaležejo, da se kakšna pomanjkljivost na hitro odpravi. Drugo vprašanje je, ali imajo takšne grožnje tudi pozitiven učinek na Wikipedijo v celoti. Učinek na hitrost krpanja lukenj v člankih, kamor so grožnje usmerjene, se najbrž da celo izmeriti, težje pa je oceniti, koliko se pri uporabi groženj zmanjša hitrost napredka zaradi negativnega vpliva na motivacijo. Pomislek je tudi, ali je te stvari smiselno vezati na štoparico in ali ni morda enako učinkovito kot groziti z drastičnimi ukrepi samo opremiti članek z vidnim opozorilom, da npr. verodostojnost ni potrjena. Reference navedene na pogovorni strani sem resnici na ljubo pobral skupaj na hitro in bolj natančno presojo prepustil drugim. Objava na angleški strani kot test, ali zadeva pije vodo, se mi zdi zelo domiselen trik - delo in odgovornost delegiraš tja, kjer je veliko večja masa ljudi in nimajo toliko težav s pomanjkanjem potenciala. Lahko pa tam nastane isti problem, tudi tam imajo svoje "deletioniste", na stran bo naletel nekdo s prstom na sprožilcu, ki bo imel sicer upravičene pomisleke o ustreznosti, uporabil pa bo napačno orodje (predlog za hitri izbris). Zadevo bo potem nekaj časa na oglasni deski in jo bo pogledala manjša množica ljudi, ker je tema precej specifična, pa morda med temi ne bo nikogar, ki bi zares pretehtal stvari, in članek zna biti odstranjen bolj ko ne zaradi tega, ker se bo prehitro (za konkretni primer) pretočil pesek v uri. --Ajgorhoe (pogovor) 17:33, 12. junij 2012 (CEST)

@Yerpo, strinjam se s tvojimi navedbami. Dejstvo je, da ima tema posebnosti, zaradi katerih bi moral vedeti, da je potrebna navedba virov, da bo prispevek stal (če bo), tu gre gotovo za mojo napako in slabo opravljeno delo. Nisem pa edini, ki lahko to človeško napako odpravi, to dokazujejo že odzivi na to diskusijo in kljub temu, da se da tudi brisanje razveljaviti, so boljše možnosti za odpravo napak, dokler članek ni izbrisan. Morda je ravno za iskanje virov in ugotavljanje neodvisnosti v takšnih primerih bolje, da to opravi nekdo tretji, ker bo na stvari gledal skozi bolj nevtralna očala in bo to boljše zagotovilo za nepristranskost. Četudi nisem interesno povezan s subjektom, lahko na mojo nevtralnost vpliva že to, da temo nekoliko poznam in sem navdušen nad konceptom, ker ga imam za izjemen tehnični dosežek.

Res je, da aplikacijo pozna zelo ozek krog ljudi (to je značilno za veliko stvari v špici razvoja, ki niso privlačne za fikcijo ali pod okriljem večjih korporacij), niso pa ti ljudje le iz krogov sodelavcev avtorja (po mojem vedenju jih je precej več izven).

Pri takšnih temah je včasih težko jedrnato opisati stvari na način, ki bi bil dovolj razumljiv laikom. @xJaM, gotovo imaš v tem primeru prav, da na pomembnost ne vpliva dejstvo, da je to paket, ki temelji na Mathematici. V tem primeru Mathematica ne igra vloge aplikacije, ki ji je s paketom dodan le še en modul, ampak služi kot osnovna platforma za softver, katerega osnovni namen je precej drugačen kot pri sami Mathematici. Mislim pa, da paket nima veliko sorodnosti s paketom VEGA, kjer gre za drugo področje uporabe (tam diskretna matematika, tu metoda končnih elementov za inženirske aplikacije). Pomembno za razumevanje je še to, da v osnovi ne gre samo za FEM aplikacijo, ki bi bila implementirana na za to nekoliko neobičajni platformi (Mathematica), ampak za drug koncept pri razvoju takšnih aplikacij. AceGen je paket, ki s pomočjo simbolnih zmogljivosti Mathematice izpelje formule in postopke za končne elemente ter avtomatično generira izvorno kodo za implementacijo elementov v programu za končne elemente (ki je končna aplikacija). Kodo se nato prevede in poveže z obstoječim programom, AceFEM pa je ena od ciljnih končnih aplikacij, ki je posebej prilagojena vključitvi takšne generirane kode (koda se z različnimi vmesniki lahko generira tudi za druge obstoječe pakete). Problem, ki ga pristop rešuje, je zahtevnost razvoja bolj naprednih končnih elementov (matematičnih izpeljav in softvera). Pri razvoju inženirskih aplikacij za numerične simulacije je razvoj bolj komplesnih končnih elementov vedno pomembnejši, ker so pri določenih snovnih lastnostih (npr. plastičnost, nestislivost, strukturne lastnosti na različnih skalah) pri metodi končnih elementov velikokrat ovira za uporabnost slaba konvergenca in nestabilnost numeričnih postopkov.

--Ajgorhoe (pogovor) 19:06, 12. junij 2012 (CEST)

No, take razprave so pozitivni stranski učinek 'ljudi s hitrim prstom na sprožilcu' ... Po drugi strani pa tvoj optimistični pogled "... s takšnim ukrepom odvzamemo čas, ki je potreben za razvoj v uravnotežen, slogovno dodelan, dobro umeščen članek" ni hudo realen. Ko članku dodamo par oznak, običajno tak ostane za en lep del večnosti (vsaj do prvega 'organiziranega' projekta ...). Sedaj pa lahko filozofiramo, kaj je bolje ... moje mnenje si pa spoznal. --Andrejj (pogovor) 15:27, 13. junij 2012 (CEST)

Razprava za združitev strani Seznam latinskih izrekov s komentarji

Članek Seznam latinskih izrekov s komentarji , ki si ga urejal, je bil predlagan za združitev z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš tukaj. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. Pinky sl (pogovor) 14:49, 15. avgust 2012 (CEST)

Invitation to Rejoin the Healthcare Translation Task Force

You have been a medical translators within Wikipedia. We have recently relaunched our efforts and invite you to join the new process. Let me know if you have questions. Best Doc James (talk · contribs · email) 12:34, 6 August 2023 (UTC)