Uporabniški pogovor:Marko Petek
Dobrodošlica
| |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
Svetloba
[uredi kodo]Vidim, da nastaja kar epski prispevek v tvojem peskovniku. Mogoče bi bilo dobro kvečjemu upoštevati, da bodo bralci tega izdelka večinoma laiki - od osnovnošolcev, gospodinj in fizičnih delavcev do študentov politologije in marketingarjev. Zato predlagam, da daš več poudarka na poljudni razlagi lastnosti svetlobe, tistih enačb razen fizikov ne bo razumel skoraj nihče. — Yerpo Ha? 08:20, 12. junij 2015 (CEST)
- Hvala za pozdrav in nasvet. Glede prezapletenosti prispevka ne rabiš skrbeti, ker ravno zaradi tega ne bo objavljen. Pustil ga bom v peskovniku in ga kljub temu poskusil dokončati ter izboljšati, saj trenutno tudi sam z njim nisem zadovoljen. Zahteva projekta je bila dostopnost prispevka osnovno in srednješolcem, da bi ti lahko iz njega črpali snov za seminarske naloge. Uresničitev tega je spodletela predvsem zaradi mojega prepričanja, da zapletenih konceptov in orodij, ki so ključna za razlago pojava, ne bi smeli skrivati pred človekom, ker se bojimo, da ga bomo s tem demotivirali. Po mojem je vedno koristno zapisati ključne enačbe, čeprav bralcu v tistem trenutku nič ne pomenijo, poskrbeti pa moramo za spremljevalno besedilo, ki kar-se-da plastično oriše pomen enačb z analogijami. No, to zadnje mi v prispevku (še) ni uspelo, zato tudi sam z njim (še) nisem zadovoljen.
- Na ta način dobi bralec, ki ga tema zares zanima, zaupanje, da mu pisec stvar razlaga po svojih najboljših močeh, kot jo sam razume (da ga ne podcenjuje s poenostavljanjem in skrivanjem zapletene resnice), in motivacijo, da se nauči uporabe ustreznih matematičnih orodij. Matematični konstrukti, ki jih bralec še ni videl, dobijo uporabno vrednost in pri uri matematike, kjer bi jih sicer bralec prvič videl, niso le abstrakcija, ki je nihče nikoli ne uporablja. Poleg tega obstaja pri pretiranem poenostavljanju (poljudovanju?) ali izključno ne-matematičnem razlaganju nevarnost, da si bralec ustvari utvaro o tem, kako deluje znanost.
- Takega sloga razlaganja si šolski učbeniki ne morejo privoščiti. V šoli se znanje ocenjuje, zato morajo biti obveznosti togo začrtane. Skrajno begajoče bi bilo, če bi pol učbenika sestavljala snov, ki je ni potrebno popolnoma razumeti, ker še ne poznaš ustreznih matematičnih orodij. Ocenjevanje bi bilo nemogoče.
- Tudi po mojem mnenju je prispevek v trenutnem stanju suh. Manjka mu predvsem odsek z zgodovino na začetku. Ljudje smo čustvene živali in radi beremo romantične zgodbice (v smislu romantike 19. stoletja - z junaki in zgodovinsko pomembnimi osebami).
- Marko Petek (pogovor) 01:05, 14. junij 2015 (CEST)
- Malo nerodno sem se izrazil... vsekakor nisem hotel reči, da enačb ne bi smelo biti notri, ampak, kot praviš, idealen članek bi bralca vodil od najenostavnejših konceptov do tega nivoja. Kar si Wikipedija lahko privošči, ker ni omejena s prostorom. Je pa tema kar velik zalogaj za enega človeka, zato bi mogoče lahko izkoristil temeljni princip tega projekta - kolaborativnost - in pritegnil kakšnega sodelavca. Fizik/matematik XJaM pri nas največ piše o povezanih temah, lahko vprašaš njega, ali pa mogoče sošolca do dva in se lotite teme družno. Tudi če delate to za oceno ali bonus pri predmetu na FMF, sem siguren, da bi profesor razumel, glede na obširnost teme. — Yerpo Ha? 08:43, 14. junij 2015 (CEST)