Uporabnik:Damjange/peskovnik

Tlakovci spomina v slovenščini drugod - Italija

Na tej strani so zbrani tlakovci spomina (ali spotikavci), ki so bili postavljeni drugod zunaj meja Slovenije, v tem primeru v Italiji, in so bili postavljeni s strani slovenskih organizacij ali pa omenjajo slovensko osebo v Italiji. Po navadi je besedilo na takih tlakovcih dvojezično, v nekaterih primerih tudi samo slovensko. Lahko pa bi se tudi zgodilo, da je slovenska oseba opisana s tlakovcem v italijanščini, če je tlakovec postavila italijanska organizacija.

Trenutno je takih tlakovce xxx.

Goriška pokrajina

Občina Doberdob

V občini Doberdob so zaključili s postavitvijo tlakovcev spomina, saj so jih postavili za vse, ki so bili iz te občine izgnani in so umrli v koncentracijskih taboriščih. S postavitvijo so začeli leta 2018 , potem so jih postavljali vsako leto do leta 2023 . Za postavitev tlakovcev se je zavzelo Slovensko katoliško društvo Hrast iz Doberdoba, ki jih je tudi postavilo s pomočjo dveh krajevnih odborov VZPI-ANPI Doberdob in Dol - Jamlje, ANED-a (Vsedržavno združenje bivših deportirancev) in s pokroviteljstvom občine Doberdob. Postavili so 17 tlakovcev.

Tlakovec spomina					Biografske opombe
Datum postavitve	Kraj postavitve	Slika tlakovca	Napis	Prevod
23. januar 2018	Doberdob, Tržaška ulica 5 45.8433187°N 13.5400591°E / 45.8433187; 13.5400591 (Tlakovec spomina: Andrej Frandolič)		TUKAJ JE PREBIVAL ANDREJ FRANDOLIČ ROJEN 1899 PREGNAN 12.10.1944 UMORJEN 1.2.1945 DACHAU	QUI ABITAVA ANDREJ FRANDOLIČ NATO 1899 DEPORTATO 12.10.1944 ASSASSINATO 1.2.1945 DACHAU	Frandolič, AndrejAndrej Frandolič (Doberdob, 1899 - Dachau, 1. februar 1945) Coniugato, quattro figli. Partigiano dal settembre del 1943, catturato dai tedeschi il 12 ottobre 1944 a Idria, deportato nel campo di concentramento di Dachau dove muore il 1 febbraio 1945.
28. januar 2019	Doberdob, Rimska ulica 4 45.8454630°N 13.5399547°E / 45.8454630; 13.5399547 (Tlakovec spomina: Jožef Ferfolja)		TUKAJ JE PREBIVAL JOŽEF FERFOLJA ROJEN 1902 PREGNAN DACHAU UMORJEN 29.12.1944	QUI ABITAVA JOŽEF FERFOLJA NATO 1902 DEPORTATO DACHAU ASSASSINATO 29.12.1944	Ferfolja, JožefJožef Ferfolja (Doberdob, 12. avgust 1902 - Dachau, 29. december 1944) Tudi Giuseppe Ferfoglia,coniugato con Dora, sette figli. Partigiano nella Brgt. Autonoma della Divisione Garibaldi "Natisone", arrestato il 12 ottobre 1944, deportato al campo di concentramento di Dachau dove muore il 29 dicembre 1944. Il figlio Pepi, deportato a Cottbus, sopravvive al Lager.
	Poljane, Ulica bratje Cervi 7 45.8608950°N 13.5484934°E / 45.8608950; 13.5484934 (Tlakovca spomina: Rudolf Lavrenčič, oče in sin)		TUKAJ JE PREBIVAL RUDOLF LAVRENČIČ ROJEN 1895 PREGNAN BUCHENWALD-OHRDRUF UMORJEN 6.3.1945	QUI ABITAVA RUDOLF LAVRENČIČ NATO 1895 DEPORTATO BUCHENWALD-OHRDRUF ASSASSINATO 6.3.1945	Lavrenčič, RudolfRudolf Lavrenčič (Poljane, 3. avgust 1895 - Ohrdruf, 6. marec 1945) Anche Rodolfo Laurencich, coniugato, sette figli tra i quali l'omonimo Rudolf col quale condivide l'adesione alla Resistenza, partigiani entrambi nelle fila della Brgt. Autonoma della Divisione Garibaldi "Natisone". Aarrestati entrambi il 12 ottobre 1944 e deportati il 18 ottobre 1944 al campo di concentramento di Buchenwald. Costretti al lavoro coatto nel campo di lavoro di Ohrdruf, entrambi sono assassinati il 6 marzo 1945.
			TUKAJ JE PREBIVAL RUDOLF LAVRENČIČ ROJEN 1924 PREGNAN BUCHENWALD UMORJEN 6.3.1945	QUI ABITAVA RUDOLF LAVRENČIČ NATO 1924 DEPORTATO BUCHENWALD ASSASSINATO 6.3.1945	Lavrenčič, RudolfRudolf Lavrenčič (Poljane, 1924 - Ohrdruf, 6. marec 1945) Anche Rodolfo, condivide il tragico destino del padre: condivide l'adesione alla Resistenza, partigiani entrambi nelle fila della Brgt. Autonoma della Divisione Garibaldi "Natisone". Aarrestati entrambi il 12 ottobre 1944 e deportati il 18 ottobre 1944 al campo di concentramento di Buchenwald. Costretti al lavoro coatto nel campo di lavoro di Ohrdruf, entrambi sono assassinati il 6 marzo 1945.
20. januar 2020	Boneti 67 45.8376202°N 13.5673738°E / 45.8376202; 13.5673738 (Tlakovec spomina: Jožef Boneta)		TUKAJ JE PREBIVAL JOŽEF BONETA ROJEN 1900 PREGNAN V DACHAU UMORJEN 10.4.1945	QUI ABITAVA JOŽEF BONETA NATO 1900 DEPORTATO A DACHAU ASSASSINATO 10.4.1945	Boneta, JožefJožef Boneta (Boneti 1900 - Dachau, 10. april 1945)
	Doberdob, Trg svetega Martina 11 45.8457880°N 13.5403208°E / 45.8457880; 13.5403208 (Tlakovec spomina: Jožef Ferletič)		TUKAJ JE PREBIVAL JOŽEF FERLETIČ ROJEN 1908 PREGNAN V MAUTHAUSEN-EBENSEE UMORJEN 27.2.1945	QUI ABITAVA JOŽEF FERLETIČ NATO 1908 DEPORTATO A MAUTHAUSEN-EBENSEE ASSASSINATO 27.2.1945	Ferletič, JožefJožef Ferletič (Doberdob, 1908 - Mauthausen, 27. februar 1945)
	Doberdob, Ulica Proletarske brigade 6 45.8430243°N 13.5409854°E / 45.8430243; 13.5409854 (Tlakovec spomina: Alojz Jelen)		TUKAJ JE PREBIVAL ALOJZ JELEN ROJEN 1904 PREGNAN V BUCHENWALD UMORJEN 24.12.1944 HALBERSTADT	QUI ABITAVA ALOJZ JELEN NATO 1904 DEPORTATO A BUCHENWALD ASSASSINATO 24.12.1944 HALBERSTADT	Jelen, AlojzAlojz Jelen (Doberdob, 1904 - Halberstadt, 24. december 1944)
27. januar 2021	Boneti, med hišama 66-70 45.837779°N 13.5672364°E / 45.837779; 13.5672364 (Tlakovec spomina: Mario Pahor)		TUKAJ JE PREBIVAL MARIO PAHOR ROJEN 1925 PREGNAN 22.2.1944 RIŽARNA USODA NEZNANA	QUI ABITAVA MARIO PAHOR NATO 1925 DEPORTATO 22.2.1944 RISIERA DESTINO SCONOSCIUTO	Pahor, MarioMario Pahor (Opatje Selo, 1925 - Rižarna, 1944)
	Palkišče 29 45.8560798°N 13.5681939°E / 45.8560798; 13.5681939 (Tlakovec spomina: Bruno Šuligoj)		TUKAJ JE PREBIVAL BRUNO ŠULIGOJ ROJEN 1923 PREGNAN 22.2.1944 RIŽARNA USODA NEZNANA	QUI ABITAVA BRUNO ŠULIGOJ NATO 1923 DEPORTATO 22.2.1944 RISIERA DESTINO SCONOSCIUTO	Šuligoj, BrunoBruno Šuligoj (Trento, 1923 - Rižarna, 1944)
	Doberdob, Tržaška ulica 16 45.8429221°N 13.5388252°E / 45.8429221; 13.5388252 (Tlakovec spomina: Alojz Lavrenčič)		TUKAJ JE PREBIVAL ALOJZ LAVRENČIČ ROJEN 1914 PREGNAN BAUMHOLDER UMORJEN 28.2.1945	QUI ABITAVA ALOJZ LAVRENČIČ NATO 1914 DEPORTATO BAUMHOLDER ASSASSINATO 28.2.1945	Lavrenčič, AlojzAlojz Lavrenčič (Plave, 1914 - Baumholder, 28. februar 1945)
27. januar 2022	Doberdob, Goriška ulica 2 45.8464386°N 13.5391421°E / 45.8464386; 13.5391421 (Tlakovec spomina: Mario Lavrenčič)		TUKAJ JE PREBIVAL MARIO LAVRENČIČ ROJ. 1903 PREGNAN BUCHENWALD UMORJEN 4.4.1945	QUI ABITAVA MARIO LAVRENČIČ NATO 1903 DEPORTATO BUCHENWALD ASSASSINATO 4.4.1945	Lavrenčič, MarioMario Lavrenčič (Doberdob, 1903 - Buchenwald, 4. april 1945)
	Poljane, Gubčeva ulica 10 45.8601951°N 13.5488009°E / 45.8601951; 13.5488009 (Tlakovec spomina: Stanko Devetak)		TUKAJ JE PREBIVAL STANKO DEVETAK ROJ. 1927 PREGNAN 30.9.1943 NEMČIJA USODA NEZNANA	QUI ABITAVA STANKO DEVETAK NATO 1927 DEPORTATO 30.9.1943 GERMANIA DESTINO SCONOSCIUTO</small	Devetak, StankoStanko Devetak (Poljane, 1927 - Nemčija, 1943)
	Dobedob, Rimska ulica 5 45.8452451°N 13.5402101°E / 45.8452451; 13.5402101 (Tlakovec spomina: Oton Jarc)		TUKAJ JE PREBIVAL OTON JARC ROJ. 1928 PREGNAN LEONBERG UMORJEN 27.2.1945	QUI ABITAVA OTON JARC NATO 1928 DEPORTATO LEONBERG ASSASSINATO 27.2.1945	Jarc, OtonOton Jarc (Doberdob, 1928 - Leonberg, 27. februar 1945)
	Doberdob, Tržaška ulica 39 45.8412259°N 13.5353126°E / 45.8412259; 13.5353126 (Tlakovec spomina: Andrej Mokole)		TUKAJ JE PREBIVAL ANDREJ MOKOLE ROJ. 1915 PREGNAN FLOSSENBÜRG UMORJEN 25.2.1945	QUI ABITAVA ANDREJ MOKOLE NATO 1915 DEPORTATO FLOSSENBÜRG ASSASSINATO 25.2.1945	Mokole, AndrejAndrej Mokole (Nabrežina, 191(2)5 - Flossenbürg, 25. februar 1945)
27. januar 2023	Devetaki 1b Na Čukišču 45.8724427°N 13.5791509°E / 45.8724427; 13.5791509 (Tlakovci spomina: Jožef Malič, Alojzija Marušič in Severina Malič)		TUKAJ JE PREBIVAL JOŽEF MALIČ ROJ. 1900 PREGNAN 15.12.1944 DACHAU UMORJEN	QUI ABITAVA JOŽEF MALIČ NATO 1900 DEPORTATO 15.12.1944 DACHAU ASSASSINATO	Malič, JožefJožef Malič (Vrtojba, 16. marec 1900 - ???, ???)
			TUKAJ JE PREBIVALA SEVERINA MALIČ ROJ. 1925 PREGNANA 15.12.1944 RAVENSBRÜCK UMORJENA	QUI ABITAVA SEVERINA MALIČ NATA 1925 DEPORTATA 15.12.1944 RAVENSBRÜCK ASSASSINATA	Malič, SeverinaSeverina Malič (Vrtojba, 5. september 1925 - ???, 1945)
			TUKAJ JE PREBIVALA ALOJZIJA MARUŠIČ MALIČ ROJ. 1901 PREGNANA 15.12.1944 RAVENSBRÜCK UMORJENA	QUI ABITAVA ALOJZIJA MARUŠIČ MALIČ NATA 1901 DEPORTATA 15.12.1944 RAVENSBRÜCK ASSASSINATA	Marušič Malič, AlojzijaAlojzija Marušič Malič (Opatje Selo, 5. oktober 1901 - ???, ???)

Občina Sovodnje ob Soči

V občini Sovodnje ob Soči so postavili 4 tlakovce spomina, prve dva januarja 2022 , naslednje dva pa leto kasneje, januarja 2023 . Vse tlakovce sta postavili Občina Sovodnje ob Soči in VZPI-AMPI za Gabrje, Rupo, Peč in Sovodnje.

Tlakovec spomina				Biografske opombe
Datum postavitve	Kraj postavitve	Slika tlakovca	Napis
26. januar 2022	Rupa, Ulica bratov Rusjan 34 45.8997791°N 13.6081657°E / 45.8997791; 13.6081657 (Tlakovec spomina: Jožef Ferfolja)		TUKAJ JE PREBIVAL JOŽEF FERFOLJA ROJ. 1901 DEPORTIRAN 1944 BUCHENWALD UMORJEN 25.2.1945	Ferfolja, JožefJožef Ferfolja (Miren, 9. julij 1901 - Buchenwald, 25. februar 1945) Po poklicu je bil čevljar. Fašistične oblasti so ga poslale v posebni bataljon v Potenco, od koder se je vrnil domov po razpadu Italije. Na razne načine je pomagal narodnoosvobodilnemu gibanju, oktobra 1944 pa so ga Nemci zajeli na njegovem domu in odpeljali v Dachau, kamor je prispel 22. oktobra. 12. decembra so ga premestili v Buchenwald, po nekaj dneh pa v podružnico Ohrdruf. Umrl je 25. februarja 1945.
	Sovodnje ob Soči, Prvomajska ulica 22a 45.9102681°N 13.5815951°E / 45.9102681; 13.5815951 (Tlakovec spomina: Peter Uršič)		TUKAJ JE PREBIVAL PETER URŠIČ ROJ. 1904 DEPORTIRAN BUCHENWALD UMORJEN 7.2.1945	Uršič, PeterPeter Uršič (22. maj 1904 - Buchenwald, 7. februar 1945) Rojen je bil 22. maja 1904, vsak dan se je odpravljal na delo z vlakom iz Rubij, pri čemer zgleda, da se je iz neznanih razlogov nekega dne znašel na vlaku, ki je peljal v Nemčijo. Za njim se je dejansko izgubila vsaka sled, dokler niso njegovi domači prejeli pismo, da je umrl 7. februarja 1945 v Buchenwaldu. Tudi Uršič je najprej prispel v Dachau, nato so ga premestili v Buchenwald in v Ohrdruf, kjer je umrl.
25. januar 2023	Sovodnje ob Soči, Bevkova ulica 2 45.9099021°N 13.5793703°E / 45.9099021; 13.5793703 (Tlakovec spomina: Alojz Tomsič)		TUKAJ JE PREBIVAL ALOJZ TOMSIČ ROJ. 1908 USTRELJEN 3.11.1944 RIŽARNA V TRSTU	Tomsič, AlojzAlojz Tomsič (Miren, 12. julij 1908 - Rižarna, 3. november 1944) Rodil se je 12. julija 1908 v Mirnu. Po poklicu je bil mehanik, stanoval je v Sovodnjah. Pridružil se je partizanom, njegova vloga znotraj narodnoosvobodilne borbe pa ni jasna niti domačim, ki smatrajo, da jih je na ta način želel zaščititi. 17. junija 1944 so ga zajeli Nemci in ga najprej odpeljali v goriški zapor, 23. julija so ga premestili v tržaški zapor, kjer je preživel nekaj mesecev. Tu so ga hudo mučili, toliko, da ga žena, ki ga je po nekaj mesecih obiskala, ni spoznala. Bil je star 35 let, lasje so mu osiveli in bil je brez zob. Obsojen je bil na smrt in ga kljub prošnjam po pomilostitvi in iskanju možnosti za pobeg niso izpustili. Njegova življenjska pot se je zaključila 3. novembra 1944, ko so ga prepeljali v Rižarno in ga isti dan umorili.
	Peč, Pot na Roje 6 45.8947632°N 13.5822686°E / 45.8947632; 13.5822686 (Tlakovec spomina: Peter Juren)		TUKAJ JE PREBIVAL PETER JUREN ROJ. 1905 DEPORTIRAN 1944 DACHAU UMORJEN 8.1.1945 BUCHENWALD	Juren, PeterPeter Juren (Miren, 22. junij 1905 - Buchenwald, 8. januar 1945) Rodil se je 22. junija 1905 v Mirnu očetu Francu in materi Mariji Tomsič. Po poklicu je bil kmet, v Tržič je z vozičkom hodil prodajat zelenjavo. Bil je poročen z Gabrijelo Klančič, v zakonu so se jima rodili štirje otroci: Pierina, Vida, Marija (ki je umrla takoj po rojstvu) in Ciril. Najstarejša hčerka, ki je bila leta 1944 komaj sedem-letno dekletce, se še živo spominja, kako je oče prišel domov, potem ko je nudil pomoč partizanom v Opatjem selu, sedel in si odvezal škornje, ko so v hišo planili Nemci in vanj uperili orožje. Petrov oče Franc jih je prosil, naj raje njega odpeljejo, vendar ga niso uslišali. Iz hiše so tako odpeljali njegovega sina, očeta sedemletne deklice, njene petletne sestre in komaj sedemmesečnega bratca. Prvi postanek je bil goriški zapor, po petih dneh je bil Juren deportiran v Nemčijo, 22. oktobra je dospel v Dachau, 4. decembra pa so ga preselili v Buchenwald. Dne 15. decembra so ga odpeljali v Ohrdruf, podružnico Buchenwalda, kjer je 8. januarja 1945 umrl zaradi vnetja pljuč.

Tržaška pokrajina

Občina Devin - Nabrežina

Una pietra d'inciampo a Malchina, collocata sul muro

La prime 13 pietre d'inciampo in Duino-Aurisina / Devin - Nabrežina sono state collocate il 27 gennaio 2023.

Alla commemorazione con il titolo Da ne gre nikoli v pozabo njihovo trpljenje … / Per non dimenticare mai la loro sofferenza… hanno partecipato gli alunni della Scuola Media con lingua d'insegnamento slovena Igo Gruden ed Elementare con lingua d'insegnamento slovena Virgil Šček, i cori Fantje izpod Grmade e Fantovska skupina Devin Nabrežina. La manifestazione e la posa è stata organizzata da ANED, VZPI-ANPI Devin Nabrežina Duino Aurisina, le Comunelle di Medeazza/Medjevas, Duino/Devin, Visogliano/Vižovlje, Ceroglie/Cerovlje, Malchina/Mavhinje, Precenicco/Prečnik, Prepotto-Ternova/Praprot-Trnovca, Aurisina/Nabrežina, i circoli SŠKD Timava Medjevas Štivan, ŠKD Cerovlje Mavhinje, SKD Igo Gruden, ŠD Sokol, Godbeno društvo Nabrežina, Združenje staršev Nabrežina, Župnija Sv. Roka, SKD Vigred, Vaška skupnost Praprot e con il patrocinio del Comune.

Tlakovec spomina				Biografske opombe
Datum postavitve	Kraj postavitve	Slika tlakovca	Napis
27. januar 2023	Medjevas 9 na trgu, pred kapelico 45.7980444°N 13.6050328°E / 45.7980444; 13.6050328 (Tlakovec spomina: Josip Ferfolja)		V MEDJEVASI JE PREBIVAL A MEDEAZZA ABITAVA JOSIP FERFOLJA ROJ./NATO 1926 UMORJEN/ASSASSINATO 7.4.1945 RIŽARNA/RISIERA	Ferfolja, JosipJosip Ferfolja, rojen 18. aprila 1926, očetu Jožefu, materi Matildi Furlan, iz Medjevasi 6. Iz arhivskih dokumentov narodnoosvobodilnega odbora v Nabrežini izhaja, da je bil od marca 1943 aktivist. V arhivu Albina Bubniča pa je podatek, da je septembra 1943 vstopil v partizane, kjer je deloval v sklopu 3. minerskega voda kraške edinice. Prvi od dveh virov navaja, da ga je nemška policija zajela zaradi izdaje ob koncu januarja 1945, medtem ko je sestra Lidija, na procesu zaradi zločinov v Rižarni leta 1976, pričala, da so ga nacisti aretirali junija 1944 in ga zaprli v Coroneo. Šele po vojni je družina zvedela od znanca in italijanskega Rdečega križa, da je umrl v taborišču pri Sv. Soboti. Usmrtili so ga 7. aprila 1945.
	Sesljan 45a na pločniku pred trgovino 45.7715608°N 13.637346°E / 45.7715608; 13.637346 (Tlakovec spomina: Maksimilijan Gabrovec)		TUKAJ JE PREBIVAL QUI ABITAVA MAKSIMILIJAN GABROVEC ROJ./NATO 1906 PREGNAN/DEPORTATO 1944 DACHAU UMORJEN/ASSASSINATO 28.3.1945	Gabrovec, MaksimilijanMaksimilijan Gabrovec, rojen v Sesljanu 7. januarja 1906, staršema Jakobu in Mariji Ostrouška. Iz dokumentov narodnoosvobodilnega odbora za okraj Nabrežina je razvidno, da je bil aktivist. Po aretaciji je bil marca 1944 odgnan v Dachau. Umrl je 28. marca 1945 zaradi vnetja prebavnega trakta. Bil je bratranec Ivana Furlana iz Vižovelj, preminulega v Rižarni. Maksimilijanov brat Oskar je bil prav tako zaprt in je umrl za posledicami taborišča nekaj let po vojni.
	Vižovlje 9 pri vodnjaku na glavni cesti 45.7762121°N 13.6462803°E / 45.7762121; 13.6462803 (Tlakovec spomina: Ivan Furlan)		V VIŽOVLJAH JE PREBIVAL A VISOGLIANO ABITAVA IVAN FURLAN ROJ./NATO 1920 UMORJEN/ASSASSINATO 15.7.1944 RIŽARNA RISIERA	Furlan, IvanIvan Furlan, rojen 24. februarja 1920 v Vižovljah staršema Martinu in Frančiški Gabrovec. V Bubničevem arhivu je navedeno, da je vstopil v partizanske vrste oktobra 1943 in da je deloval v sabotažni skupini. Njegova sestra Ema je za Primorski dnevnik marca 1976 povedala, da so ga zajeli Nemci 18. junija 1944 med Šempolajem in Praprotom. V Trstu, kamor so ga odgnali, je šel skozi več tragičnih postaj: zapor Coroneo, sedež SS na trgu Oberdan in Rižarno. Ko je sestra poizvedovala za njim v taborišču pri Sv. Soboti so ji odvrnili, da ga pošljejo v delovno taborišče v Nemčijo. Šele kasneje je od znancev izvedela, da je preminil v tržaškem uničevalnem taborišču. To je bilo 15. julija 1944.
	Cerovlje 30 desno od vhoda, na zidu 45.7889752°N 13.6422207°E / 45.7889752; 13.6422207 (Tlakovec spomina: Anton Terčon)		V CEROVLJAH JE PREBIVAL A CEROGLIE ABITAVA ANTON TERČON ROJ./NATO 1906 PREGNAN/DEPORTATO FLOSSENBÜRG UMORJEN/ASSASSINATO 1945	Terčon, AntonAnton Terčon, rojen v Cerovljah 9. oktobra 1906, sin Jožefa in Filomene Lupinc, po poklicu krojač. V tridesetih letih je vodil tečaj krojaštva v okviru dopolnilne šole za klesarske vajence v Nabrežini. Njegova nečakinja Lidija domneva, da je bil med vojno aktivist. Iz nemških dokumentov izhaja, da je bil 14. januarja 1945 iz Trsta (kjer ga je imela nemška policija zaprtega) odpeljan v Flossenbürg, od tam pa že dobra dva tedna kasneje v podružnično taborišče Hersbruck. Datum njegove smrti ni natančno znan. Zapustil je ženo Marijo Šemec, s katero se je poročil l. 1929 in si z njo ustvaril družino.
	Mavhinje 50 desno od vhoda, na zidu 45.7836191°N 13.6564882°E / 45.7836191; 13.6564882 (Tlakovec spomina: Bernard Antonič)		TUKAJ JE PREBIVAL QUI ABITAVA BERNARD ANTONIČ ROJ./NATO 1924 UMORJEN/ASSASSINATO 1945 RIŽARNA/RISIERA	Antonič, BernardBernard Antonič, iz Mavhinj 50, rojen 20. maja 1924 v Šempolaju (kjer je družina živela nekaj let preden se je preselila v Mavhinje) očetu Jožefu in materi Antoniji Peric. Delal je v ladjedelnici v Tržiču. Iz Bubničevega arhiva izhaja, da se je po kapitulaciji Italije pridružil partizanom Južnoprimorskega odreda in da so ga 29. decembra 1944 zajeli Nemci. Nek drug dokument navaja, da je pripadal minerskemu vodu, ki je deloval na Krasu. Po prijetju so ga odpeljali v Trst. Umrl je v Rižarni aprila 1945; datum smrti ni natančno znan, saj viri navajajo različne podatke. Na procesu zaradi zločinov v tem taborišču je leta 1976 pričal, kot prizadeta stranka, njegov brat Aleksander.
	Prečnik 5 pod spominsko tablo ob tridesetletnici osvoboditve 45.7759478°N 13.6846436°E / 45.7759478; 13.6846436 (Tlakovec spomina: Rozamila Legiša)		V PREČNIKU JE PREBIVALA A PRECENICO ABITAVA ROZAMILA LEGIŠA ROJ./NATA 1922 UMORJENA /ASSASSINATA 17.5.1944 RIŽARNA/RISIERA	Legiša, RozamilaRozamila Legiša, iz Prečnika, kjer je bila rojena 7. februarja 1922 staršema Henriku in Feliciti Adamič. Po poklicu je bila kuharica v tržaškem pristanišču. Iz zapisa, objavljenega v Primorskem dnevniku ob 60-letnici rojstva, izhaja, da se je aprila 1944 pridružila partizanom. Kmalu zatem so jo zajeli esesovci in odvedli v Trst. Po pričevanju matere naj bi bila najprej zaprta v Coroneu, od tam pa so jo premestili v Rižarno. Roza je mami celo uspela poslati po skrivnih kanalih krajše sporočilo. Na procesu zaradi zločinov v Rižarni marca 1976 je Felicita Legiša izjavila, da je po hčeri poizvedovala v samem uničevalnem taborišču, kjer se je obrnila na nekega nemškega podčastnika: “Ta se je vrnil z osebno izkaznico moje Roze. Opazila sem, da je bil na izkaznici pritrjen črn listič…Tako sem zvedela za smrt svoje hčerke”. Po podatkih časnikarja in raziskovalca Albina Bubniča so jo zadnjič videli 17. maja 1944.
			V PREČNIKU JE PREBIVALA A PRECENICO ABITAVA FRIDERIKA GRUDEN ROJ./NATA 1918 UMORJENA/ASSASSINATA 10.3.1944 RAVENSBRÜCK	Gruden, FriderikaFriderika Gruden, rojena 18. decembra 1918 v Prečniku staršema Alojzu in Ivanki Šušteršič. V strokovni literaturi (Il libro dei deportati, ur. Brunello Mantelli in Nicola Tranfaglia, 2. knj., Mursia, 2011) je navedeno, da je bila aretirana v Trstu, v zelo skopih nemških virih pa, da je bila odpeljana 16. januarja 1945 v Nemčijo z železniškim transportom; v večji skupini deportirank je bila tudi Marija Legiša iz Sesljana. Različni viri navajajo, da je umrla je v Ravensbrücku 10. marca tega leta. V nemških lagerjih sta se znašla tudi njen mož Valter, ki je preživel, in brat Albert, ki je umrl kmalu po njej v St. Valentinu, podružnici Mauthausna.
	Trnovca 4 desno od vhoda, na zidu 45.7644451°N 13.7062819°E / 45.7644451; 13.7062819 (Tlakovec spomina: Avgust Škrk e Ivan Pavlina)		V TRNOVCI JE PREBIVAL A TERNOVA ABITAVA AVGUST ŠKRK ROJ./NATO 1912 PREGNAN/DEPORTATO 1944 MAUTHAUSEN UMORJEN /ASSASSINATO 1945 GUSEN	Škrk, AvgustAvgust Škrk, iz Trnovce 8, rojen 10. avgusta 1912 staršema Dominiku in Ani Buccaro. Po poklicu je bil kamnosek. Med vojno je kot aktivist delal za partizane. Po pričevanju nečaka Berta so ga Nemci zajeli pri gostilni Suban v domači vasi. Iz dokumentov Mednarodnega Rdečega križa izhaja, da je 30. novembra 1944 dospel v Mauthausen, od tu pa so ga odvedli v podružnično taborišče Gusen, kjer je podlegel v zadnjem letu vojne. Datum smrti ni točno znan; po nemških virih naj bi to bilo marca ali celo maja 1945. Imel je taboriščno številko 111.575.
			V TRNOVCI JE PREBIVAL A TERNOVA ABITAVA IVAN PAVLINA ROJ./NATO 1888 PREGNAN/DEPORTATO 1944 DACHAU UMORJEN/ASSASSINATO 7.5.1944	Pavlina, IvanIvan Pavlina, rojen v Prečniku 15. oktobra 1888 Antonu in Ani Antončič. Po poklicu je bil kmet; po poroki s Karolino Škrk se je priselil v Trnovco. Med vojno je bil aktivist; v skednju zraven hiše je uredil bunker, kjer so imeli zatočišče člani VOS. Iz partizanskih dokumentov izhaja, da so ga 19. oktobra 1943 aretirali Nemci; po pripovedovanju vnuka Iva naj bi bil razlog to, da so med racijo našli tam titovko. V Coroneu so ga mučili, nato pa januarja 1944 poslali v Dachau. Tam je umrl 7. maja 1944. Eden od njegovih sinov je padel kot prekomorec v zadnjem letu vojne.
	Praprot pred spomenikom padlim 45.7645932°N 13.693225°E / 45.7645932; 13.693225 (Tlakovec spomina: Ivan Kante e Maksimilijan Blažina)		V PRAPROTU JE PREBIVAL A PREPOTTO ABITAVA IVAN KANTE ROJ./NATO 1889 UMORJEN/ASSASSINATO 11.1.1944 GUSEN	Kante, IvanIvan Kante, rojen v Praprotu 3. januarja 1889 očetu Ivanu in Mariji Peric, s hišne številke 18. Po poklicu je bil klesar in je bil poročen z Matildo Gergič iz Brij. V zborniku Il libro dei deportati (ur. B. Mantelli in N. Tranfaglia, 2011) je navedeno, da je bil aretiran v domači občini. Iz skopih podatkov izhaja, da je umrl v podružnici Mauthausna, Gusnu, 10. januarja 1944. Nosil je taboriščno številko 1.740.
			V PRAPROTU JE PREBIVAL A PREPOTTO ABITAVA MAKSIMILIJAN BLAŽINA ROJ./NATO 1913 PREGNAN/DEPORTATO 1944 DACHAU UMORJEN/ASSASSINATO 14.3.1945	Blažina, MaksimilijanMaksimilijan Blažina, rojen v Vižovljah 15. oktobra 1913 staršema Emilu in Viktoriji Lozej. Po poroki z Marijo Gruden se je priselil v Praprot. Iz partizanskih dokumentov izhaja, da je bil od septembra 1943 aktivist (obveščevalec na terenu). Leta 1944 ga je aretirala nemška policija in ga zaprla v Coroneo. Poslali so ga nato v Dachau, kamor je prispel 11. decembra 1944. Umrl je 14. marca 1945; v dokumentih Mednarodnega Rdečega križa je kot vzrok navedena tuberkoloza. Skozi pekel nemških taborišč (Ravensbrück in Buchenwald) je šla tudi njegova deset let mlajša sestra Dorina, ki pa je preživela.
	Nabrežina 106 na pločniku levo do vhoda v banko 45.7501333°N 13.6725439°E / 45.7501333; 13.6725439 (Tlakovec spomina: Edvard Kojanec e Remigio Pittoritto)		V NABREŽINI JE PREBIVAL AD AURISINA ABITAVA EDVARD KOJANEC ROJ./NATO 1929 PREGNAN/DEPORTATO 1944 SANGERHAUSEN UMORJEN/ASSASSINATO 18.11.1944	Kojanec, EdvardEdvard Kojanec je bil najmlajša žrtev v koncentracijskih taboriščih iz občine Devin Nabrežina. Ni naključje, da je bil v taboriščni kartoteki označen kot “Schuler”. Bil je rojen v Nabrežini 10. marca 1929, očetu Stanislavu in materi Mariji Gruden, isto leto kot Ana Frank (tudi ko sta umrla, sta bila približno enako stara). Družina, ki so jo, poleg staršev in Edvarda, sestavljali tudi brat in sestra, je živela v Nabrežini Postaji 77. Iz dokumenta narodnoosvobodilnega odbora okraja Nabrežina izhaja, da je spomladi 1944 odšel v partizane in da so ga sredi junija tega leta ujeli Nemci med ofenzivo, vendar ta podatek ni zanesljiv. V nemških arhivskih dokumentih piše, da je bil julija pripeljan v Buchenwald, od tam pa premeščen v Mittelbau. Bil je v skupini, ki je gradila objekte. Umrl je v Sangerhausnu, podružnici Mittelbaua, 18. novembra 1944.
			V NABREŽINI JE PREBIVAL AD AURISINA ABITAVA REMIGIO PITTORITTO ROJ./NATO 1925 PREGNAN/DEPORTATO 1944 NEUENGAMME UMORJEN ASSASSINATO 22.12.1944	Pittoritto, RemigioRemigio Pittoritto, rojen 31. decembra 1925 v San Gottardu, danes predmestju Vidma staršema Ettoreju in Marii Zucchiatti; krščen je bil v bližnji cerkvi Srca Jezusovega. Po poklicu je bil tesar in se kot član železničarske družine večkrat selil, nazadnje v Nabrežino. Družina je stanovala v železniški čuvajnici med Nabrežino Postajo in Briščami. Iz dokumentov narodnoosvobodilnega odbora okraja Nabrežina je navedeno, da se je junija 1944 pridružil garibaldincem. Ujeli naj bi ga pri Ahtnu in poslali v nemški lager. Umrl je v taborišču Neuengamme pri Hamburgu 22. decembra 1944 zaradi posledic pljučnice.

Občina Dolina

A San Dorligo della Valle fino ad ora sono state posate 3 pietre il 30 gennaio 2021 nella piazza di Bagnoli ed altre 2 pietre a Dolina, il 29 settembre 2024.

Tlakovec spomina				Biografske opombe
Datum postavitve	Kraj postavitve	Slika tlakovca	Napis
30. januar 2021	Boljunec 159 na trgu zraven pipe 45.61474°N 13.8592551°E / 45.61474; 13.8592551 (Tlakovci spomina: Avgustin Sancin, Viktorija Žerjal Sancin in Marija Slavec)		TUKAJ JE PREBIVAL AVGUSTIN SANCIN ROJEN 1902 PREGNAN 28.05.1944 RIŽARNA UMORJEN 12.12.1944 MAUTHAUSEN	Sancin, AvgustinAvgustin Sancin
			TUKAJ JE PREBIVALA VIKTORIJA ŽERJAL SANCIN ROJENA 1919 PREGNANA 28.05.1944 UMORJENA 21.06.1944 RIŽARNA	Žerjal Sancin, ViktorijaViktorija Žerjal Sancin
			TUKAJ JE PREBIVALA MARIJA SLAVEC ROJENA 1912 PREGNANA 28.05.1944 UMORJENA 21.06.1944 RIŽARNA	Slavec, MarijaMarija Slavec
29. september 2024	Dolina 174 na trgu, zraven spomenika padlim 45.6004746°N 13.859366°E / 45.6004746; 13.859366 (Tlakovci spomina: Albina Prašelj Jercog in Sava Sancin)		V DOLINI JE PREBIVALA A SAN DORLIGO ABITAVA ALBINA PRAŠELJ JERCOG ROJ./NATA 1912 PREGNANA/DEPORTATA 1944 RIŽARNA UMORJENA/ASSASSINATA 30.11.1944	Prašelj Jercog, AlbinaAlbina Prašelj Jercog
			V DOLINI JE PREBIVALA A SAN DORLIGO ABITAVA SAVA SANCIN ROJ./NATA 1920 PREGNANA/DEPORTATA 1944 RIŽARNA UMORJENA/ASSASSINATA 22.6.1944	Sancin, SavaSava Sancin

Občina Trst

Tlakovec spomina				Biografske opombe
Datum postavitve	Kraj postavitve	Slika tlakovca	Napis
18. januar 2023	Trst, Strada di Fiume 499 45.6347558°N 13.8284064°E / 45.6347558; 13.8284064 (Tlakovec spomina: Darinka Piščanc)		QUI ABITAVA TUKAJ JE ŽIVELA DARINKA PIŠČANC (SLOVENKA) NATA/ROJENA 1921 ARRESTATA/ARETIRANA 1944 TRIESTE/TRST VILLA TRISTE ASSASSINATA/UMORJENA 22.3.1944	Piščanc, DarinkaDarinka Piščanc, Darinka Piščanc (desno) (1921-1945) s sestrično Tanjo borčevsko ime Slovenka. Darinka Piščanc se je rodila 21. marca 1921 v Rihemberku (danes Branik). Drugi del svojih šolskih let je preživljala v Trstu, kjer je vsak dan s Katinare pešačila do liceja Petrarca in se kasneje vpisala še na ekonomsko fakulteto tržaške univerze. Osvobodilni fronti se je pridružila leta 1943, leto kasneje jo je aretirala Collottijeva tolpa (Posebni inšpektorat javne varnosti). Med bojem proti nemškemu okupatorju je na Kozjanskem padel tudi njen polbrat Angel Besednjak, ki so ga posthumno odlikovali kot narodnega heroja.
28. januar 2023	Kontovel trg pred cerkvijo 45.708528°N 13.733528°E / 45.708528; 13.733528 (Tlakovec spomina: Danilo Daneu, Marija Frankič, Emil Štoka, Vojko Daneu)		NA KONTOVELU JE PREBIVAL A CONTOVELLO ABITAVA DANILO DANEU ROJ./NATO 1914 DEPORTIRAN/DEPORTATO BUCHENWALD UMORJEN/ASSASSINATO 7.3.1945	Daneu, DaniloDanilo Daneu, Č'mparjou, rojen 20.5.1914, v partizanih od 8.9.1943. Bil je borec Kosovelove brigade. Bil je zajet in odveden v nemški Buchenwald, kjer je umrl 26.9.1944.
			NA KONTOVELU JE PREBIVALA A CONTOVELLO ABITAVA MARIJA FRANKIČ ROJ./NATO 1902 DEPORTIRANA/DEPORTATA AUSCHWITZ UMORJENA/ASSASSINATA 10.3.1945	Frankič, MarijaMarija Frankič, u'd Bolca, rojena 1.8.1902. Nemci so jo zajeli in odpeljali v taborišče Auschwitz, kjer je umrla 10.3.1945.
			NA KONTOVELU JE PREBIVAL A CONTOVELLO ABITAVA EMIL ŠTOKA ROJ./NATO 1913 DEPORTIRAN/DEPORTATO DACHAU UMORJEN/ASSASSINATO 6.4.1945	Štoka, EmilEmil Štoka, z Dula, rojen 22.1.1913. Ko je bil v partizanih, so ga zajeli Nemci in odvedli v taborišče, od koder se ni vrnil več.
			NA KONTOVELU JE PREBIVAL A CONTOVELLO ABITAVA VOJKO DANEU ROJ./NATO 1921 DEPORTIRAN/DEPORTATO BUCHENWALD UMORJEN/ASSASSINATO 31.12.1944	Daneu, VojkoVojko Daneu, Šiša, rojen 29.2.1921, v partizanih od 15.2.1944. Bil je borec XIX. Kosovelove brigade. Zajet od Nemcev in odpeljan v Nemčijo, je umrl 13.6.1944.
	Prosek 2 pred Kulturnim domom Prosek - Kontovel 45.7083944°N 13.7316959°E / 45.7083944; 13.7316959 (Tlakovec spomina: Ivan Guštin, Alojz Badalič, Alojz Ban, Karel Ban, Ivan Guštin (1928), Danilo Rupel)		NA PROSEKU JE PREBIVAL A PROSECCO ABITAVA IVAN GUŠTIN ROJ./NATO 1910 DEPORTIRAN/DEPORTATO MAUTHAUSEN UMORJEN/ASSASSINATO 22.2.1945	Guštin, IvanIvan Guštin, rodil se je leta 1910. 8. septembra 1943 se je pridružil borcem 1. kraškega bataljona. Kasneje je pripadal II. brigadi Vojske državne varnosti. Ujeli so ga in internirali v Mauthausen, kjer je umrl 22. februarja 1945.
			NA PROSEKU JE PREBIVAL A PROSECCO ABITAVA ALOJZ BADALIČ ROJ./NATO 1914 DEPORTIRAN/DEPORTATO DACHAU UMORJEN/ASSASSINATO 3.3.1945	Badalič, AlojzAlojz Badalič, rodil se je leta 1914. Avgusta 1943 so ga aretirali in odpeljali v tržaški zapor Coroneo, kjer je ostal do 10. septembra 1943. 15.decembra 1943 se je priključil partizanom kot borec II. Brigade Vojske državne varnosti IX. korpusa. 27. novembra 1944 so ga zajeli pri Saležu in odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče Dachau - Leonberg, kjer je umrl 3. marca 1945.
			NA PROSEKU JE PREBIVAL A PROSECCO ABITAVA ALOJZ BAN ROJ./NATO 1890 DEPORTIRAN/DEPORTATO NEUENGAMME UMORJEN/ASSASSINATO 28.1.1945	Ban, AlojzAlojz Ban, rodil se je leta 1890. Bil je soustanovitelj in predsednik 1. Odbora Osvobodilne Fronte na Proseku. Kasneje je deloval kot obveščevalec brigade Srečka Kosovela. Novembra 1944 so ga zajeli in nato odpeljali v taborišče Neuengamme pri Hamburgu, kjer je umrl 28. januarja 1945.
			NA PROSEKU JE PREBIVAL A PROSECCO ABITAVA KAREL BAN ROJ./NATO 1927 DEPORTIRAN/DEPORTATO DACHAU UMORJEN/ASSASSINATO 5.1.1945	Ban, KarelKarel Ban, rodil se je leta 1927. 5. maja 1944 se je pridružil borcem 18. bazoviške brigade in postal brigadni intendant. 27. novembra 1944 so ga zajeli in internirali v Dachau, kjer je umrl 5. januarja 1945.
			NA PROSEKU JE PREBIVAL A PROSECCO ABITAVA IVAN GUŠTIN ROJ./NATO 1928 DEPORTIRAN/DEPORTATO BAUNMENHEIM UMORJEN/ASSASSINATO 11.4.1945	Guštin, IvanIvan Guštin, rodil se je leta 1928. Bil je član mladinske organizacije SKOJ na Proseku.Leta 1944 se je pridružil borcem 1. kraškega bataljona. 27. novembra 1944 je bil zajet in odpeljan v Dachau, kasneje premeščen v Augsburg, Pfersee in Baumenheim, kjer je umrl 11. aprila 1945.
			DANILO RUPEL ROJ./NATO 14.2.1945 RAVENSBRÜCK UMORJEN/ASSASSINATO 28.2.1945	Rupel, DaniloDanilo Rupel, rodil se je 14. februarja 1945 v bloku 32 v koncentracijskem taborišču Ravensbruck, kjer je umrl, štirinajst dni potem, 28. febraurja 1945.
	Križ pred štirno pri glavni cerkvi levo od vhoda v pokopališče 45.7325959°N 13.69219225°E / 45.7325959; 13.69219225 (Tlakovec spomina: Danilo in Franc Sedmak)		V KRIŽU JE PREBIVAL A SANTA CROCE ABITAVA DANILO SEDMAK ROJ./NATO 1904 DEPORTIRAN/DEPORTATO MAUTHAUSEN UMORJEN/ASSASSINATO 16.12.1941	Sedmak, DaniloDanilo Sedmak - rojen 10. julija 1904 v Križu, oče Ivan, mati Jožefa Košuta, delavec. Živel je v Mariboru in tam bil aktivist Osvobodilne Fronte, 17. julija 1941 je bil aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je umrl 16. decembra 1941.
			V KRIŽU JE PREBIVAL A SANTA CROCE ABITAVA FRANC SEDMAK ROJ./NATO 1914 DEPORTIRAN/DEPORTATO DACHAU UMORJEN/ASSASSINATO 28.2.1945	Sedmak, FrancFranc Sedmak - rojen 8. novembra 1914 v Križu, oče Franc, mati Marija Kobau. V partizane je odšel 1. maja 1944, bil v 1. bataljonu Kosovelove brigade, v boju pri Pliskovici 17. junija je bil zajet in poslan najprej v Buchenwald, nato v Stutthof, Politz in Dachau, kjer je umrl 28. februarja 1945.
	Križ desno od vhoda v cerkvico Sv. Roka 45.7321619°N 13.6939951°E / 45.7321619; 13.6939951 (Tlakovci spomina: Ivan Bogatec, Ferdinand Dovšak in Adolf Sedmak)		V KRIŽU JE PREBIVAL A SANTA CROCE ABITAVA IVAN BOGATEC ROJ./NATO 1887 DEPORTIRAN/DEPORTATO MAUTHAUSEN UMORJEN/ASSASSINATO 21.1.1944	Bogatec, IvanIvan Bogatec - rojen 15. oktobra 1887 v Križu, oče Mihael, mati Franca Suban, pometač. Bil je pristaš OF. 8. januarja 1943 so ga prišli iskat orožniki in odpeljali v kriško vojašnico, nato v tržaški zapor Coroneo, do 12. marca 1943, ko so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Cairo Montenotte. Po sedmih mesecih, s transportom št. 3 z dne 8 oktobra 1943, so ga Nemci deportirali v taborišče Gusen-Mauthausen, kjer je umrl 22. januarja 1944.
			V KRIŽU JE PREBIVAL A SANTA CROCE ABITAVA FERDINAND DOVŠAK ROJ./NATO 1904 DEPORTIRAN/DEPORTATO MAUTHAUSEN UMORJEN/ASSASSINATO 27.2.1942	Dovšak, FerdinandFerdinand Dovšak - rojen 27. aprila 1904 v Križu, oče Josip, mati Marija Tence. Emigriral v Jugoslavijo in pred vojno živel v Zavodnjah pri Šoštanju, kot aktivist aretiran 4. Julija 1941, zaprt v celjskem zaporu, nato obsojen na prisilno delo v kamnolomu smrti v Mauthausnu. Po prestani kazni umrl od izčrpanosti na poti domov 27. februarja 1942 v Mariboru.
			V KRIŽU JE PREBIVAL A SANTA CROCE ABITAVA ADOLF SEDMAK ROJ./NATO 1927 DEPORTIRAN/DEPORTATO BUCHENWALD UMORJEN/ASSASSINATO 25.7.1944	Sedmak, AdolfAdolf Sedmak - rojen 11. februarja 1927 v Križu, oče Adolf, mati Pavla Tence, po poklicu mizar. Šel v Gradnikovo brigado 11. julija 1944 v Veliki dol, tam so ga zajeli Nemci in odpeljali v tržaški Coroneo. Iz zapora so ga poslali v koncentracijsko taborišče Buchenwald, kjer je umrl 25. julija 1944.
3. februar 2024	Križ 290 pred vodnjakom pri D'vani 45.7348642°N 13.6933833°E / 45.7348642; 13.6933833 (Tlakovci spomina: Franc Šemec in Drago Sirk)		V KRIŽU JE PREBIVAL A SANTA CROCE ABITAVA FRANC ŠEMEC ROJ./NATO 1907 DEPORTIRAN/DEPORTATO MATHAUSEN UMORJEN ASSASSINATO	Šemec, FrancFranc Šemec - rojen 16. junija 1907 v Križu, oče Ivan, mati Katarina Maganja, v prvi in drugi izdaji knjige Križani v boju za Svobodo je zapisano, da je umrl v vagonu med prevozom v koncentracijsko taborišče, že v Nemčiji, februarja 1944, Iz objavljenih arhivov Arolsena na spletu smo ugotovili, da je bil verjetno odpeljan iz Trsta s transportom št. 43, ki je dospel v taborišče Mauthausen 13.maja 1944, kjer so mu dodelili številko 65889. 23. maja 1944 ga premestili v podtaborišče Linz 1 in 22.junija istega leta v podtaborišče Linz 3, kjer naj bi delal kot “štancer” pri gradnji teh novih taborišč. V arhivu Roberto Zamboni Dimenticati di Stato je navedeno, da je umrl 21. aprila 1945.
			V KRIŽU JE PREBIVAL A SANTA CROCE ABITAVA DRAGO SIRK ROJ./NATO 1921 DEPORTIRAN/DEPORTATO 1944 NEMČIJA/GERMANIA USODA NEZNANA DESTINO SCONOSCIUTO	Sirk, DragoDrago Sirk - rojen 7. septembra 1921 v Križu, oče Vincenc, mati Zofija Košuta, delavec v ladjedelnici. Ko se je po razpadu Italije vrnil od vojakov, je šel takoj v partizane v 1. kraškem bataljonu. Dne 13. julija 1944 je bil s tovariši na poti v Beneško Slovenijo, kjer naj bi se vršile volitve v Narodno osvobodilne odbore. Ko pa so prekoračili reko Sočo, so ga pri Sv. Luciji (sedaj Most na Soči) zajeli Nemci. Zaprt je bil v Gorici. Zelo verjetno so ga postavili na transport za Nemčijo, ki je odpeljal iz Trsta 27. avgusta 1944, ki se je ustavil v Gorici in dospel v Dachau 29. avgusta. V arhivih ni podatkov o prihodu v taborišče ali če je Drago umrl med prevozom.
	Križ 758 na trgu Kržada 45.7335643°N 13.6930533°E / 45.7335643; 13.6930533 (Tlakovci spomina: Marij in Josip Tence)		V KRIŽU JE PREBIVAL A SANTA CROCE ABITAVA MARIJ TENCE ROJ./NATO 1899 DEPORTIRAN/DEPORTATO NEUENGAMME UMORJEN ASSASSINATO 3.5.1945	Tence, MarijMarij Tence - rojen 26. marca 1899 v Križu, oče Ivan, mati Ana Košuta, železničar. Pred fašističnim preganjanjem je zbežal v Ljubljano, ko pa so jo zasedli Italijani, so ga aretirali in prepeljali v koprske zapore, od tod je romal 14. septembra 1943 v koncentracijsko taborišče Neuengamme pri Hamburgu. Umrl je 3. maja 1945 pod bombami zavezniških letal, ki so potopila ladjo, s katero so nacisti hoteli prepeljati taboriščnike na Dansko.
			V KRIŽU JE PREBIVAL A SANTA CROCE ABITAVA JOSIP TENCE ROJ./NATO 1897 DEPORTIRAN/DEPORTATO BUCHENWALD UMORJEN ASSASSINATO 12.3.1945	Tence, JosipJosip Tence - rojen 14. aprila 1897 v Križu, oče Ivan, mati Ana Košuta, po poklicu uradnik. Predsednik OF od samega začetka in duša osvobodilnega gibanja v vasi vse do oktobra 1944, ko so ga Nemci aretirali in odpeljali najprej v Coroneo, potem pa 15. oktobra v taborišče Buchenwald, številka 67370, kjer je zaradi izčrpanosti umrl 12. marca 1945. Bil je namreč že prej težko bolan in ni zmogel trdega taboriščnega življenja.
	Kontovel pred cerkvijo, proti morju na levo, poleg že prej postavljenih tlakovcev 45.7014415°N 13.7335056°E / 45.7014415; 13.7335056 (Tlakovci spomina: Bruno Daneu in Karel Regent)		NA KONTOVELU JE PREBIVAL A CONTOVELLO ABITAVA BRUNO DANEU ROJ./NATO 1927 DEPORTIRAN/DEPORTATO NEMČIJA/GERMANIA UMORJEN ASSASSINATO 19.11.1943	Daneu, BrunoBruno Daneu - Na Kontovelu je prebival BRUNO DANEU, u'd Š'ta, rojen 30.1.1927, v partizanih od 11.9.1943. Bil je borec Vipavskega bataljona. Deportiran je bil v nemško taborišče, kjer je umrl 19.11.1943.
			NA KONTOVELU JE PREBIVAL A CONTOVELLO ABITAVA KAREL REGENT ROJ./NATO 1913 DEPORTIRAN/DEPORTATO 1944 USODA NEZNANA DESTINO SCONOSCIUTO	Regent, KarelKarel Regent - Na Kontovelu je prebival KAREL REGENT, rojen 4.1.1913, v partizanih od leta 1943. Leta 1944 je bil deportiran, njegova usoda je neznana.
	Prosek 122 na trgu pred vhodom v cerkev 45.7084831°N 13.7336115°E / 45.7084831; 13.7336115 (Tlakovci spomina: Vojmil Španger, Ivan Puntar, Ivan Prašelj, Slavoj Slavik in Franc Ravbar)		NA PROSEKU JE PREBIVAL A PROSECCO ABITAVA VOJMIL ŠPANGER ROJ./NATO 1919 DEPORTIRAN/DEPORTATO RIŽARNA/RISIERA DI SAN SABBA UMORJEN ASSASSINATO 12.7.1944	Španger, VojmilVojmil Španger - Rodil se je 7. februarja 1919. Bil je aktivist Okrajnega odbora Osvobodilne Fronte na Proseku. Nemci so ga zajeli v Malem Repnu in zaprli v tržaški zapor Coroneo od 23. junija do 5. julija 1944, nato pa odpeljali v Rižarno, kjer je bil sežgan 12. julija 1944.
			NA PROSEKU JE PREBIVAL A PROSECCO ABITAVA IVAN PUNTAR ROJ./NATO 1873 DEPORTIRAN/DEPORTATO AUSCHWITZ UMORJEN ASSASSINATO 24.12.1943	Puntar, IvanIvan Puntar - Rodil se je 19. junija 1873. Bil je oče prvega padlega proseškega partizana Emila, ki je padel 18. aprila 1942 na Nanosu v spopadu z italijansko vojsko. V začetku leta 1943 je bil Ivan aretiran skupaj z ženo Marijo in interniran v kraju Frosinone. Po kapitulaciji Italije so ga zajeli Nemci in odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je umrl 24. Decembra 1943.
			NA PROSEKU JE PREBIVAL A PROSECCO ABITAVA IVAN PRAŠELJ ROJ./NATO 1928 DEPORTIRAN/DEPORTATO LEONBERG UMORJEN ASSASSINATO 24.2.1945	Prašelj, IvanIvan Prašelj - Rodil se je 24. maja 1928. 8. septembra 1943 se je pridružil partizanom. Ker je bil še premlad, ga niso sprejeli. Vključil se je v mladinsko organizacijo. Novembra 1944 so ga aretirali in odgnali v taborišče Dachau, nato v Natzweiler in Leonberg, kjer je umrl 24. februarja 1945.
			NA PROSEKU JE PREBIVAL A PROSECCO ABITAVA SLAVOJ SLAVIK ROJ./NATO 1896 DEPORTIRAN/DEPORTATO MATHAUSEN UMORJEN ASSASSINATO 8.3.1945	Slavik, SlavojSlavoj Slavik - Rodil se je 9. julija 1896 v Rojanu. Sin Edvarda, predsednika tiskarne političnega društva Edinost in brat Nade, prve slovenske zdravnice v Trstu. Po očetu je podedoval hišo na Proseku in odvetniško pisarno. Bil je domoljub in na 2. tržaškem procesu je bil obsojen na 15 let ječe. Kazen je prestal v San Gimignanu. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Trst, kjer je bil ponovno aretiran in odpeljan v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je umrl 8. marca 1945.
			NA PROSEKU JE PREBIVAL A PROSECCO ABITAVA FRANC RAVBAR ROJ./NATO 1900 DEPORTIRAN/DEPORTATO DACHAU UMORJEN ASSASSINATO 30.12.1944	Ravbar, FrancFranc Ravbar - Rodil se je 3. marca 1900. Bil je aktivist Osvobodilne Fronte na Proseku. 27. novembra 1944 so ga Nemci aretirali in odgnali v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je umrl 30. decembra 1944.