Uporabnik:Globokivisoki/Zadnjica
Zadnjica | |
---|---|
Podrobnosti | |
Arterija | Zgornja glutealna arterija, spodnja glutealna arterija |
Živec | Zgornji glutealni živec, spodnji glutealni živec, Zgornji zadnjični živci, srednji zadnjični živci, spodnji zadnjični živci |
Identifikatorji | |
Latinsko | clunis |
Anatomska terminologija |
Zadnjica sta dva zaobljena dela zunanje anatomije večine sesalcev, ki se nahajata na zadnjem delu medenične regije. Pri ljudeh se zadnjica nahaja med spodnjim delom hrbta in presredkom. Sestavljena sta iz sloja kože, podkožnega maščevja ter dveh mišic: gluteus maximus in gluteus medius. Dve gluteus maximus mišici sta največji mišici v človeškem telesu. Odgovorni sta za gibe, kot je vzravnavanje telesa v pokončni (stoječi) položaj, ko je upognjeno v pasu; vzdrževanje telesa v pokončnem položaju z iztegnjenimi kolčnimi sklepi in poganjanje telesa naprej z nadaljnjim iztegom nog (kolkov) med hojo ali tekom.[1]
V mnogih kulturah zadnjica igra vlogo pri spolni privlačnosti.[2] Številne kulture so zadnjico uporabljale tudi kot glavno tarčo telesnega kaznovanja,[3] saj plast podkožnega maščevja zadnjice hkrati nudi zaščito pred poškodbami in omogoča povzročanje bolečine.
Struktura
[uredi | uredi kodo]Zadnjica je sestavljena iz mase glutealnih mišic ali "gluteusov" (gluteus maximus in gluteus medius), nad katerimi je plast maščobnega tkiva. Mase gluteus maximus mišice so ločene z razpoko, v kateri se nahaja anus.
Zadnjica omogoča primatom, da sedijo pokončno, ne da bi svojo težo naslonili na stopala, kot to počnejo štirinožci. Pri ljudeh imajo tudi vlogo pri poganjanju telesa v gibanju naprej in pomagajo pri izločanju.
Pri ljudeh imajo ženske sorazmerno širšo in debelejšo zadnjico ker imajo več maščobnega tkiva in sorazmerno širše boke. Samice nekaterih vrst pavijanov imajo rdečo zadnjico, ki pordi, da bi pritegnila samce.[4][5] Nekateri pavijani in vsi giboni imajo značilno kaloznost na zadnjici, medtem ko so drugod po telesu prekriti z dlako. Medtem ko imajo človeški otroci na splošno gladko zadnjico, imajo odrasli moški in ženske različno stopnjo poraščenosti, tako kot na drugih delih telesa. Pri ženskah lahko rastejo dlake v razpoki (vključno okoli anusa), ki včasih segajo bočno na spodnji del ritnice. Moški imajo lahko dlake na eni ali obeh ritnicah.
Galerija umetnostnih del
[uredi | uredi kodo]-
Izstopajoča, mišičasta zadnjica je standardna značilnost atletskih in vojaških umetnin izAntične Grčije, kot dokazuje ta kip boksarja. (ok. 460 pr. n. št.)
-
Kočijaž Motya iz Antična Grčije (ok. 460 pr. n. št.)
-
Jean-Jacques Lequeu (ok. 1785)
-
Jules Lefebvre (ok. 1874)
-
Félix Vallotton (ok. 1884)
-
Slika Georgesa Seurata iz leta 1884 Nedeljsko popoldne na otoku La Grande Jatte prikazuje žensko na desni z izrazitim pariškim zadkom.
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Burleskna predstava s tremi moškimi v Las Vegasu
-
Nudistični kolesarji s poslikanimi zadnjicami v Seattlu
-
Japonec v tradicionalnih kopalkah Fundoshi-rokushaku
-
Pogled na žensko in moškega od zadaj
-
Nekatera ženska oblačila, kot so bikiniali hlačke, prikazujejo del ženske zadnjice (ženska na levi). Tangice puščajo skoraj vso zadnjico izpostavljeno (ženska na desni). Fotografija je plaža naNizozemskem, 1999.
-
Manekenkesodelujejo v "got ass?«(imaš rit?) tekmovanju za ocenjevanje žensk z najboljšo zadnjico, na erotičnem sejmu v Las Vegasu, 2014.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Norman Eizenberg et al., General Anatomy: Principles and Applications (2008), p. 17.
- ↑ Hennig, Jean-Luc (1995). The rear view: A brief and elegant history of bottoms through the ages. London: Souvenir. ISBN 0-285-63303-1.
- ↑ »Police«. The Times. London. 22. marec 1894. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2014. Pridobljeno 5. decembra 2010.
Mr. Curtis Bennett deprecated caning on the hands and boxing the ears, and said they were exceedingly dangerous forms of punishment. Nature provided a special place for boys to be punished upon and it should be used.
- ↑ Foundations of Osteopathic Medicine, Page 586, Anthony G. Chila – 2010
- ↑ Recent Advances in Pediatrics, 2013 Suraj Gupte, p 141