Uporabnik:Marjan Tomki SI/Uporabni viri
Goli otok
[uredi | uredi kodo]Goli otok Vir za marsikaj: Janez Jezeršek-Sokol: Arhipelag Goli : moja zadnja komandantska potovanja (Cankarjeva založba 1989 - že pred razpadom Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije; ISBN 80-361-0561-7[1]; CIP NUK, Ljubljana: 889.3-94). {{talkref}}
Sklici
- ↑ Jezeršek, Janez-Sokol (1989). Pavček, Tone (ur.). Arhipelag Goli. Cankarjeva založba. ISBN 86-361-0561-7.
Magellan
[uredi | uredi kodo]Vir: MK (Ljubljana 1954): Štefan Zweig: Magellan
Polonca Kovač
[uredi | uredi kodo]Polonca Kovač ; Pogovor:Polonca_Kovač#Taki sklici OK? Na MK: Polonca Kovač (tudi pregled nagrad ob levi pasici, pa imam občutek da niso vse).[1]
Polonca Kovač, miselni vzorci
[uredi | uredi kodo]To obravnava v več knjigah, pa tudi člankih (spet moram najti vir o njenem drugem pedagoškem delu, ne le kot pistateljici in prevajalki, ampak tudi vrhunski pedagoginji za pedagoge, kar potem ko bo čas pride tudi v sl in en članek, pa morda še v kakšen jezik).
Polonca Kovač. Vesoljsko jajce ali 1+1=5
[uredi | uredi kodo]- Ilustrirala in opremila Marjanca Jemec-Božič
- Uredila Evelina Umek
- Izdala in založila Državna založba Slovenije
- Za založbo Dragana Kraigher-šenk
- Ljubljana, 1985
Miselni vzorci iz navedka iz Spremne besede (str. 66):
- Tony Buzan (UK) - če bo vse po sreči, bo tudi članek o njem v WP sl
- Delaj z glavo (1988), DDU Univerzum
- Izkoristi svoj um (19839 (hrv. prevod) (o priliki preveriti in popraviti letnico, ali je 1983 ali 1989)
- Srečanje otroka in odraslega (ter otroka v njem) v dobri otroški književnosti
- Poučna ter vzgojna in hkrati privlačna za otroke
- mnogo-plastna in s tem še vedno zanimiva tudi za odrasle
- problem šole z zasipanjem otrok (in odraslih) s podatki, kadar niso videti niti zanimivi niti uporabni
- problem preizkusov znanja z le reprodukcijo (preizkus spomina, ne pa tudi razumevanja in ustvarjalne rabe) prejetih podatkov
- nasprotje temu je tudi raba športa v izvirnem pomenu (hec, šala, zabava, igra ki je zabavna, ne pa zategnjena v skrajnosti - in v mojem primeru usmerjena hkrati v vzgojo etike in empatije ter sposobnosti in zmogljivosti - o tem delu globlje kje drugje) - ko jaz pri jadranju pri praksi hkrati implicitno učim teorijo, ki jo sproti preverjajo in preizkušajo (od fizike - tekočinske dinamike, sil na jadrnice in njene dele, učinka krmarjenja in nastavitev; vremenoslovja - ozračje in vodovje, dalje fizična geografija itn., uvod v pravno ureditev in postopke - čez spoznavanje pravil o izogibanju trčenjem na morju (colregs), tekmovalnih regatnih pravil mednarodne jadralne zveze (RRS) in postopkov ob kršitvah pravil; uvoda v del sociologije v praksi z uvedbo in rabo strategije in taktike po eni in izkustva in ugotavljanja posledic pri različnih vrstah odnosov med člani kluba in ekipe, nasprotniki med tekmo, učitelji in starejšimi nasploh). Tako se je v nekem primeru - ko je nekaj otrok imelo opravka z slabim učiteljem - izkazalo za še najboljše tistemu od učencev, ki je zaradi tega posebej trpel - povedati, da se tam lahko temeljito nauči, kakšen učitelj ne bi smel biti in zakaj. S tem je ta učitelj skoraj v hipu postal zanimiv predmet preučevanja, učenca pa ni mogel več prizadeti, tudi dokler se mu ni bilo mogoče izogniti (čeprav se je tisti otrok potem posvetil drugemu športu).
- Taka raba športa (kot je bila verjetno zamišljena v začetku in zgodbi o amaterskem športu) zdaj ni običajna čisto preprosto zato, ker so društva in trenerji nagrajevani po neposrednem tekmovalnem uspehu, kjer je šport viden kot uporaben le, če bo nekdo lahko od njega neposredno živel (kot trener, funkcionar športne zveze, lastnik kluba, komentator športa, razvijalec in/ali izdelovalec opreme itn.). Popolnoma se spregleda, da se je npr. Albert Einstein z relativnostjo gibanja (realni in navidezni veter, razlike v jakosti in smeri...) igraje srečal že, ko se je na Zuriškem jezeru srečal z osnovami jadranja (mimogrede, to je še treba vključiti v članke o njem v Wikipediji, čeprav sem nekaj virov že našel).
- Podobno kot se v veliki meri spregleda, da se je ta Albert Einstein kot najstnik (od ok. 10.-16. leta) v veliki meri razvil pod vplivi članov družine (oče in stric sta imela električno podjetje) in zlasti revnega študenta medicine, ki se je tedaj imenoval Max Talmud in je tedaj kakih 6 let enkrat tedensko hodil k njim na kosilo. Njegov gimnazijski profesor, ki je cenil in rigorozno zahteval "učenje na pamet" namesto razumevanja (kasneje tudi razrednik, ko je Albert pred koncem zapustil gimnaziju v Muenchen-u) dr. Josef Degenhart (kasneje več let tudi ravnatelj te gimnazije) je - razredu in komurkoli, "ki je imel pet minut časa", še posebej pa staršem - vztrajno razlagal, da iz malega Alberta nikoli nič ne bo. Einstein res ni bil perfekten (odnos do Mileve Marič itn.)[2], ampak tista gimnazija se zdaj imenuje po njem, tistega profesorja pa se spomnimo le nekateri, večinoma predvsem po tem, kako ne učiti.
Iz spremne besede, str.67 (avtorica Martina Tomori):
Ena in ena je lahko tudi pet ali še več, pravi Buzan, ko opisuje možnosti usklajenega in ustvarjalnega delovanja obeh polovic človeških (in mogoče/verjetno tudi večine ostalih sesalskih - vseh kjer se mladiči igrajo - by MT) možganov, od katerih ena obvlada besede, števila, logiko in analizo, druga pa slike, predstave, ritem in sanjarjenje. (kje so pa gibalni vzorce - tudi ples, balet... - ko jih občutiš, ne le gledaš?)
Vesoljsko jajce je simbolična združitev teh dveh polovic človekovega (samo človekovega?) uma, njegovih možnosti, prizadevanj in hotenj.
Prebiranje knjižice Polonce Kovač seznani bralca z zakonitostmi in načinom učenja, pridobivanjem in utrjevanjem novega znanj, s spominom in priklicom. Nauči ga uporabe ključnih besed in mu prikaže miselne vzorce kot nelinearen potek mišljenja, smiselnega razumevanja medsebojnih povezav in odnosov med podatki in pojmi. Prikaže mu možnosti učinkovite uporabe čutil pri spoznavanju in doživetju dogajanja v okolju. Spodbuja ga k temu, da usmerja, ostri in uporablja svoje razumske sposobnosti na njemu lasten in ustvarjalen način, obarvan z osebnim doživetjem in obogaten s čustvenim tonom.
Vse to približa pisateljica bralcu na preprost, prijeten in hkrati razumljiv način, ki je vačasih šaljiv in lahkoten, drugič resen in tehten, pa spet igriv, duhovit in poučen (hkrati - MT).
Mestoma karikirani poudarki so zabavni, a prav nič slučajni, duhovita izbira besed, tudi žargonskih, nosi dodatna sporočila.
Name je imela knjižica bistven vpliv. Česar me je naklonjeno okolje že od malega naučilo in mi omogočilo, da sem se v te smeri razvil, sem se tedaj zavedel, namenoma izbrusil in do konca avtomatiziral (zdaj poteka "večnitno" hkrati, ne da bo moral vsako nit zavestno spremljati od začetka do konca, čeprav zdaj - razumljivo glede na leta - ne več enako hitro in po enako mnogo nitih, kot prej, verjetno tudi zato, ker moje telo ne zagotavlja več dovolj nevrotransmiterjev ki se pri tem porabljajo, ali pa jih je za enako dejavnost potrebno več).
Predstavljajte si, da so miselni procesi temna pokrajina, na kateri se dogaja vse mogoče (občutek za položaj telesa in delov; za okolico - fizično in zvočno itd.; za široko okolje problema s katerim se ukvarjamo; za to kako smo predihani in vse ostale zadeve telesnega počutja - ki se jih zave večina šele, ko je kaj narobe...). Večine tega se večina ne zaveda - lahko si predstavljamo, da je v temi. Tisto, na kar smo pozorni, pa si lahko predstavljamo kot tisto, kar na sicer temni pokrajini osvetli močan žaromet.
Učenje recimo gibalnega vzorca je zavestno (žaromet na sicer temni pokrajini, kjer se povsod dogaja vse živo, obseva tisto, česar se v tem trenutku učimo), urjenje ("slovensko" tudi trening) pa optimiranje in prestavitev v območje, ko bo postopek potekel tudi, ne da bi se ga bilo treba zavedati - ko je pozornost na čem drugem. Splošno znani primeri so na primer vožnja kolesa in avtomobila, posebni pa poleg velikega dela (večine?) športnih veščin (kar med drugim preučuje kineziologija) pa tudi učenje računanja in podobnega (npr. Franc vitez Močnik v 17. stoletju).
Ta (ali kaka podobna) predstava je večkrat lahko uporabna tudi pri razmisleku o naravi nekaterih duševnostnih težav, čeprav seveda podobnost niti slučajno ni enakost (kar prevečkrat domnevajo poslušalci ali površni bralci). Pa prav pride tudi predstava, da ko je dovolj novega (plato[3]), je najbolje poslati novinca spat (in prespat) zadevo, preden nadaljujeta (servisne službe na tisti pokrajini utegnejo dokončati nekaj sprememb, za katere je sproti zmanjkovalo gradiva, urediti povezave ki jih je bilo prej preveč za urejanje sproti in dostaviti in pripraviti gradbeni material - verjetno tudi nevrotransmiterje - za to dokončanje in nadaljevanje, ko se zbudiš). Taka predstava ustreza tudi za okoliščine, ko nekdo zaspi nad problemom, in se zbudi z rešitvijo ali potjo proti njej; mogoče se je izuriti, da to počneš namenoma (to so po besedah naših, ki so se kak mesec ali dva po nakupu njihovega računalnika tam šolali in delali in se učili vzdrževati konfiguracijo za naš kupljeni stroj, delali v FACOM-ovem SW centru v Tokiu okrog l. 1980).
Mimogrede, jaz seveda upoštevam plato pri poučevanj jadranja (in česarkoli drugega).
- @Polonca Kovač - str.67 (to bom navajal v članku o njej, če ga bom dopolnjeval in ne bo boljšega vira)
Značilen stil pisanja, ki ga poznamo iz njenih številnih drugih del za otroke in mladino (Zverinice z Večne poti, Klepetava želva, Stric Hladilnik, boben sreče in kanarček, Jakec in stric Hladilnik, Deževen dan je krasen dan, Andrejev ni nikoli preveč, Urške so brez napake, Slovarček tujk, Zgodbe od A do Ž; Pet kužkov išče pravega; Špelce in Kresnica Poldnevnica) je obogatila še s to dodatno predagoško-didaktnično funkcijo, s katero se je uspešno spoprijela že v Zgodbah od A do Ž in v Slovarčku tujk.
Polonca Kovač. O krokodilih, putkah in miselnih igrah
[uredi | uredi kodo]Velika IZOBRAŽEVALNA SLIKANICA
- Urednica Draga Tarman
- Ilustrirala in opremila Marjanca Jemec-Božič
- Lektorirali Tončka Stanonik in Vlasta Zagorski
- Korigirala Vlasta Zagorski
- Grafično oblikovala Metka Juvančič
- © Založba Mladinska knjiga, Ljubljana
- za založBo Borut Ingolič
- CIP - katalogizacija v knjigi
- Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljasna
- 372.362
- 886.3(02.053.2)-32
- KOVAČ, Polonca
- O krokodilih, putkah in miselnih igrah / Polonca Kovač; ilustrirala Marjanca Jemec-Božič. - Ljuljana : Mlandinska knjiga, 1989. - (Velika izobraževalna slikanica)
- ISBN 86-11-02105-3