Pojdi na vsebino

Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikCEE/Albanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Predloga:Incomplete list

Seznam albanskih izzumov in odkritij so objekti, postopki ali tehnike, ki so jih izumili, inovirali ali odkrili, delno ali v celoti, Albanci ali posamezniki iz albanske diaspore (ljudje, katerih družine izvirajo iz Albanije, tudi če živijo v drugih državah).

Izum/odkritje Izumitelj/odkritelj Področje Opombe
Odkritje vloge dušikovega oksida pri sproščanju krvnih žil, ki je preoblikovalo zdravljenje bolezni srca, erektilno disfunkcijo in pripomoglo k reševanju težav pri dihanju prezgodaj rojenih dojenčkov. Muradovo odkritje je prispevalo tudi k izumu viagre. Ferid Murad[1][2][3] Farmakolog in biokemik Ferid Murad je leta 1998 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino za svoje raziskovanje presnovne poti dušikovega oksida pri vazodilataciji gladkih mišic - skupaj z Robertom F. Furchgottom in Louisom Ignarrom.
Odkril je nov postopek, ki ureja skupinsko tvorbo zlatih atomov na površinah kristala. Afërdita Veveçka Priftaj[4][5] Fizičarka Odkritje mehanizma, ki ureja skupinsko tvorbo zlatih atomov na površinah kristala, je pomembno, saj ponuja boljše razumevanje procesov, ki se uporabljajo v katalizi, nanotehnologiji in znanosti o materialih.
Pionirske raziskave o učinkih živega srebra v prehrani in arzena na zdravje ljudi in ekosistema. Carol Folt[6][7][8] Biološke vede Pionirske znanstvene raziskave dr. Foltove so imele velik vpliv na oblikovanje zakonodaje in smernic na nacionalni in globalni ravni, kar je privedlo do priporočila za zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi in ohranitev ekosistemov, ki sta bila prizadeta zaradi prehranskih dejavnikov.
Pionirska vloga v raziskavah in razvoju metod za uporabo etanola kot alternativnega goriva za motorje. Savo Gjirja[9][10][11] Inženir in raziskovalni inženir
Aktivno je sodeloval v vesoljskem Programu Apollo in imel pomemben vpliv na izvedbo misije Apollo 11. Kokalari je pomagal pri načrtovanju vesoljske ladje Apollo 11 in bil odgovoren za končno preverjanje sistema pred uporabo. Napisal je inženirsko poročilo o dvotočkovnem testiranju projekta, ki je trajalo dve leti. Wilson Kokalari[12][13][14] Astronavtika in vesoljsko inženirstvo Wilson Kokalari je bil počaščen za svoje dosežke z vgraviranjem njegovega imena na ploščo, ki so jo astronavti misije Apollo 11 prinesli na Luno, v spomin vsem, ki so prispevali k uspehu misije
Odkrila je glavni asteroidni pas, 2020 SS13 in 2000 EK140 = 1998 YE31, ki ga je Mednarodna astronomska zveza uradno poimenovala 45687 Pranverahyseni v čast njenemu prispevku k popularizaciji astronomije. Pranvera Hyseni[15][16][17][18] Astronomija, vede o Zemlji in planetologija Pranvera Hyseni je doktorska kandidatka na področju Zemeljskih in planetarnih znanosti na Univerzi Kalifornije v Santa Cruzu in ustanoviteljica organizacije Astronomy Outreach of Kosovo (AOK), ki se ukvarja s širjenjem znanja o astronomiji med splošno javnostjo v vzhodni Evropi. Bila je ključna pri ustanovitvi Nacionalnega observatorija in planetarija Kosova, ki vključuje planetarij s 50 sedeži ter napredne teleskope. Hyseni je prejela več nagrad za svoj prispevek k izobraževanju in popularizaciji znanosti. Njeno delo je pomembno vplivalo na znanstveno pismenost na Kosovu, saj dejavnostmi AOK letno vključujejo več kot 25.000 ljudi.
Izumil je "Gjotove generatorje in elektromotorje". Gjota je delal na odkritju izboljšanja učinkovitosti električnih motorjev, ki ne le varčujejo z energijo, ampak tudi zmanjšujejo uporabo bakra, potrebnega za izdelavo. Leta 2005 je objavil knjigo o svojih odkritjih z naslovom "Komplementarno-kompleksni električni stroji". Rifat Gjota[19][20] Elektrotehnika Leta 1965 je Gjota diplomiral na Elektrotehniški fakulteti Univerze v Skopju. Nato je magistriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Zagrebu in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Prištini. Kasneje je delal kot profesor na Univerzi v Prištini.
Izumil in razvil je žarnice s volframovo nitko za barvno fotografijo na MIT-u. Mili je z raziskovanjem dosegel nadaljnje inovacije na področju stroboskopskih in stop-motion slik. Gjon Mili[21][22][23] Elektrotehnika, fotografija in kinematografija Mili je sodeloval z različnimi umetniki in izvajalci, vključno s Pablom Picassom, Henrijem Matissom, Igorjem Stravinskim in Dukom Ellingtonom, ter na inovativen način s fotografijo in filmom beležil njihova dela in nastope.
Muratijeva je kot glavna tehnološka direktorica OpenAI, igrala ključno vlogo pri razvoju umetne inteligence v ChatGPT, DALL-E in Codexu. Poleg teh projektov je bila odgovorna za usmerjanje raziskav in uvajanje strategij za izboljšanje funkcionalnosti in prilagodljivosti ChatGPT na različnih področjih. Mira Murati[24][25][26] Strojništvo, računalništvo in umetna inteligenca. Študirala je računalništvo na Univerzi v Tirani in diplomirala z odliko. Po zaključku dodiplomskega študija se je preselila v Združene države Amerike, kjer se je vpisala na študij strojništva na Dartmouth College. Tam je sodelovala pri razvoju hibridnega dirkalnega avtomobila.
Mersinijeva je zagovornica in pionirka hipoteze o multiverzumu. Njena akademska in znanstvena pot vključuje raziskave o izvoru vesolja, kvantni gravitaciji in potencialnih vplivih drugih vesolj na naš univerzum. Laura Mersini-Houghton[27][28][29][30][31] Kozmologija in teoretična fizika Laura Mersini-Houghton je poučevala tako podiplomske kot dodiplomske predmete kvantne mehanike na Univerzi Severne Karoline v Chapel Hillu. Pri tem je naredila prelomne prispevke k hipotezi o multiverzumu in predlagala teorije o izvoru vesolja. Njeno delo je bilo predstavljeno v znanstvenih dokumentarnih filmih, intervjujih in člankih v uglednih publikacijah.
Izumil in razvil je oklepno vojaško vozilo z imenom "Shota". Timak[32][33][34] Vojska Timak, albanski proizvajalec vozil, je ustvaril prvo oklepno vojaško vozilo v Albaniji, zasnovano za povečanje mobilnosti pehote na bojišču.
Inoviral je bil ključen pri oblikovanju in gradnji železniške proge čez Semmering, prve gorske železnice v Evropi, ki je bila zgrajena s standardno širino tirov. Karl Ritter von Ghega[35][36] Gradbeništvo in arhitekt Ghega je bil za svoje izjemne dosežke v inženirstvu in gradbeništvu odlikovan z nazivom (Ritter) in bil imenovan za vodjo načrtovanja železniškega omrežja Avstrijskega cesarstva.
Inoviral je gradnjo mostov in bil ključen pri razvoju mostu Real Ferdinando Bridge preko reke Garigliano, ki je bil dokončan leta 1832. Most je bil prvi železniški viseči most s katenarno vrvjo v Italiji in eden izmed prvih v celinski Evropi. Luigi Giura[37][38] Gradbeništvo in arhitekt Giura je z inovativno uporabo železa pri gradnji mostov omogočil večje razpone in večjo vzdržljivost v primerjavi s tradicionalnimi materiali. Z uvedbo katenarnega principa pri mostovih je postavil nove standarde za inženirski dizajn, ki so vplivali na oblikovanje mostov in drugih strukturalnih projektov po vsej Evropi.
Pionirske raziskave na področju ihtiologije Albanije Sabiha Kasimati[39][40] Biologinja in ihtiologinja Sabiha Kasimati je pomembno prispevala na področju ihtiologije. Njen največji prispevek je bilo raziskovanje ribjih vrst v Albaniji, kjer je v svojem delu "Ribe Albanije" dokumentirala 257 različnih vrst rib albanskih jezer, rek in morij.
Izumil je sorto pšenice imenovano “Dajti”. Mentor Përmeti[41][42][43][44] Agronom Përmeti je prejel prestižna priznanja, kot so Nagrada republike Albanije za kmetijske inovacije, medalja Veliki mojster dela, ter priznanje Častni občan mesta Përmet.
Odkril je Epimedium alpinum subsp. albanicum Lulzim Shuka, Kit Tan and Besnik Hallaçi [45][46][47] Botanika Nova podvrsta alpskega vimčka (Epimedium alpinum), Epimedium alpinum subsp. albanicum, je bila odkrita v albanskih Alpah na Kosovu. Raste na serpentinastih substratih v subalpinskih območjih. Zaradi omejene porazdelitve in potencialnih nevarnosti, kot so rudarjenje in prekomerno paša, potrebuje zaščito.
Odkritje Tulipa albanica Lulzim Shuka, Besnik Hallaçi in L. Vata[48][49] Botanika Nova vrsta Tulipa albanica je bila odkrita v severovzhodnem delu Albanije in je kritično ogrožena (CR), saj raste na območju, manjšem od 100 ha.
Izumil je elbasansko pisavo Gregory of Durrës[50] Znanstvenik, tiskar, tipograf
Izumil je Todhrijevo pisavo Theodhor Haxhifilipi[51] Jezikoslovec
Izumil je Gjirokastër pisavo Veso bey[52] Jezikoslovec
Izumil je Beitha Kukju pisavo Naum Veqilharxhi[53] Odvetnik in znanstvenik

Opombe

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »The Nobel Prize - Ferid Murad«. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  2. ↑ »In Memorarium: Honoring the Life of Nobel Laureate Ferid Murad, MD, PhD«. 19. september 2023. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  3. ↑ »Ferid Murad, who won Nobel Prize for cardiovascular discovery, dies at 86«. The Washington Post. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  4. ↑ »Leaky atomic traps: Upward diffusion of Au from nanoscale pits on ionic-crystal surfaces«. Pridobljeno 8. decembra 2023.
  5. ↑ »Ndahet nga jeta fizikantja dhe akademikja e njohur shqiptare«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2018. Pridobljeno 8. decembra 2023.
  6. ↑ »Biography Carol Folt, PhD«. Pridobljeno 23. decembra 2023.
  7. ↑ »ABOUT CAROL L. FOLT«. Pridobljeno 23. decembra 2023.
  8. ↑ »USC President Carol Folt's Mission to Put Students and Discovery First«. 9. oktober 2019. Pridobljeno 23. decembra 2023.
  9. ↑ Gjirja, Savo; Olsson, Erik (1994). »Development of an Ethanol Fueled Version of the Volvo TD73 Diesel Engine«. Vti och KFB Forskardagar: 53. Pridobljeno 23. decembra 2023.
  10. ↑ »Savo Gjirja Publications«. Pridobljeno 23. decembra 2023.
  11. ↑ »Savo Gjirja«. Pridobljeno 23. decembra 2023.
  12. ↑ »A (space) walk among giants«. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  13. ↑ »Farewell to Wilson Kokalari, distinguished engineer of Apollo program«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2019. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  14. ↑ »Wilson Kokalari, an Albanian engineer leading the Apollo program«. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  15. ↑ »Explore Alliance Ambassadors - Pranvera Hyseni«. Pridobljeno 18. oktobra 2024.
  16. ↑ »Pranvera Hyseni Earth and Planetary Science Educator«. Pridobljeno 18. oktobra 2024.
  17. ↑ »Ph.D. student leads effort to open Kosovo's first observatory«. Pridobljeno 18. oktobra 2024.
  18. ↑ »Small-Body Database Lookup«. Pridobljeno 18. oktobra 2024.
  19. ↑ »The Albanian scientist and pedagogue Rifat Gjota died«. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  20. ↑ »Gjota generators and electromotors«. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  21. ↑ »Artist Gjon Mili«. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  22. ↑ »Howard Greenberg Gallery Gjon Mili«. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  23. ↑ »Slide Show: Gjon Mili and the Science of Movement«. The New Yorker. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  24. ↑ »Who Is Mira Murati, OpenAI's New Interim CEO?«. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  25. ↑ »Meet Mira Murati, the Engineer Now Leading OpenAI«. The New York Times. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  26. ↑ »Mira Murati: The Albanian Woman Who Developed ChatGPT«. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  27. ↑ »Cosmologist Laura Mersini-Houghton: 'Our universe is one tiny grain of dust in a beautiful cosmos'«. TheGuardian.com. Pridobljeno 6. decembra 2023.
  28. ↑ »Into the void: a glimpse of our tiny place in the scheme of things«. Pridobljeno 6. decembra 2023.
  29. ↑ »Planck Space Data Yields Evidence of Universes Beyond Our Own«. Pridobljeno 6. decembra 2023.
  30. ↑ »Cosmic map reveals first evidence of other universes«. The Sunday Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. novembra 2013. Pridobljeno 6. decembra 2023.
  31. ↑ »Could Big Bang ripples prove the existence of a PARALLEL universe? Gravitational wave discovery paves the way for the 'multiverse'«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. avgusta 2014. Pridobljeno 6. decembra 2023.
  32. ↑ »'Shota' arrives, the first Albanian armored beast (PHOTO)«. Pridobljeno 12. junija 2024.
  33. ↑ »Timak unveils Albania's first armored military vehicle prototype«. SeeNews. Pridobljeno 12. junija 2024.
  34. ↑ »"Shota", the first armored military vehicle "Made in Albania"«. Pridobljeno 12. junija 2024.
  35. ↑ The Architect, Volume 3. 175 Strand W.C. 1870. str. 184.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija (povezava)
  36. ↑ Paar, Rinaldo (2019). »Carl Ritter von Ghega – 2018 Surveyor of the Year«. Kartografija I Geoinformacije. 18 (32): 64. doi:10.32909/kg.18.32.5. S2CID 214043118.
  37. ↑ »Ponte Real Ferdinando II di Borbone sul Garigliano«. Pridobljeno 14. oktobra 2024.
  38. ↑ »The suspension bridge by iron chains on the Garigliano Real Ferdinando. An example of innovative construction technique in Naples and Italy in the Bourbon Age in 1832« (PDF). Pridobljeno 14. oktobra 2024.
  39. ↑ »Museum of Natural Sciences "Sabiha Kasimati": Past and present«. Pridobljeno 13. januarja 2024.
  40. ↑ »Who was Sabiha Kasimati«. Pridobljeno 13. januarja 2024.
  41. ↑ »NDAHET NGA JETA NE NEW YORK AKADEMIK MENTOR PËRMETI«. Pridobljeno 6. decembra 2023.
  42. ↑ »Akademik Mentor PËRMETI«. Pridobljeno 6. decembra 2023.
  43. ↑ »Albania: A lesson in localism«. Pridobljeno 6. decembra 2023.
  44. ↑ Bacu, Ariola; Comashi, Kristjana; Hoxhaj, Markeljana; Ibro, Vjollca (2017). »GSTF1 gene expression at local Albanian wheat cultivar Dajti under salinity and heat conditions«. The Eurobiotech Journal. 1 (3): 253–257. doi:10.24190/ISSN2564-615X/2017/03.10.
  45. ↑ »Epimedium alpinum subsp. albanicum new subspecies for the flora of Kosovo«. Pridobljeno 6. decembra 2023.
  46. ↑ »Epimedium alpinum subsp. albanicum new subspecies«. Pridobljeno 6. decembra 2023.
  47. ↑ »The rare endemic plant in the Albanian Alps is discovered, the biologist: Kukësi is unique«. Pridobljeno 6. decembra 2023.
  48. ↑ »Tulipa albanica (Liliaceae), a new species from northeastern Albania«. Pridobljeno 6. decembra 2023.
  49. ↑ »Tulipa Albanica Habitat Designated Natural Monument«. Pridobljeno 6. decembra 2023.
  50. ↑ Mahir Domi (1965). Rreth autorit dhe kohës së dorëshkrimit elbasanas me shqipërim copash të ungjillit. In: “Konferenca e parë e Studimeve Albanologjike,” Tiranë, 15-21 nëndor 1962. Tiranë, p. 170–177
  51. ↑ Stefanaq Pollo (1983). Historia e Shqipërisë: Vitet 30 të shek. XIX-1912. Akademia e Shkencave e RPS të Shqipërisë, Instituti i Historisë. str. 169.
  52. ↑ »Münchner Zeitschrift für Balkankunde«. Münchner Zeitschrift für Balkankunde (v German). München: R. Trofenik. 4: 204. 1984. ISSN 0170-8929. OCLC 5784326.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  53. ↑ Everson, Michael (7. december 2020). »Proposal for encoding the Vithkuqi script in the SMP of the UCS« (PDF). L2/20-187R2. Pridobljeno 6. decembra 2023.

Predloga:Inventions

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Pinky_sl/PeskovnikCEE/Albanija&oldid=6352897«